Tožnik izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnem predpisu, to je po Zakonu o policiji v povezavi s 399. členom ZPIZ-2, ne pa po 27. členu ZPIZ-2, saj ob vložitvi zahtevka ni dopolnil zahtevane starosti 53 let in 10 mesecev. Zato je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno in njegov zahtevek za izplačilo 20% starostne pokojnine utemeljeno zavrnjen.
Zagovorniki navajajo, da se zunajobravnavni senat ni opredelil do pritožbenih navedb, s katerimi so izpodbijali begosumnost. Gre za navedbe, da pomeni obdolženčeva predkaznovanost zakonski zadržek za izdajo dovoljenja za prebivanje oziroma dovoljenja za delo tujcu, zato ta ne more zakonito prebivati na območju Slovenije več kot 90 dni v obdobju zadnjih 180 dni. Očitek zagovornikov o izostanku odgovora zunajobravnavnega senata sicer drži, vendar vsebina pritožbene navedbe kaže na to, da zunajobravnavni senat ni kršil določbe prvega odstavka 395. člena ZKP. Ne glede na (izostal) odgovor zunajobravnanega senata je takšna trditev zagovornikov kvečjemu pritrdila zaključku preiskovalne sodnice, da obdolženca ne vežejo nobene navezne okoliščine na Slovenijo, temveč na Bosno in Hercegovino. Pritožbena navedba se zato ni nanašala na odločilna ali pomembna dejstva, ki bi lahko izpodbila zaključek o obdolženčevi begosumnosti.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - odškodninska odgovornost - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilne uporabe materialnega prava o odškodninski odgovornosti toženca in glede bistvene kršitve določb postopka zaradi neizvedbe dokaza z zaslišanjem prič.
Ker tožnik ni izkazal, da bi predlagal dopustitev revizije oziroma, da jo je Vrhovno sodišče dopustilo, je Vrhovno sodišče na podlagi določbe 377. člena v zvezi s 374. členom ZPP revizijo kot nedovoljeno zavrglo.
starostna pokojnina - predčasna pokojnina - dokupljena doba
Ker tožnik ob vložitvi zahteve ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine, saj ni dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, mu je bila priznana pravica do predčasne pokojnine.
ZPP člen 367a. ZJU člen 149, 149/2. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1992) člen 24.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - kraja opravljanja dela - premestitev
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sprememba lokacije opravljanja dela v okviru širše opredelitve kraja opravljanja dela šteje za premestitev ter posledično veljajo omejitve, ki jih ZJU in KPND določata za premestitev oziroma razporeditev.
krajevna pristojnost - kraj storitve prekrška - prepovedana posledica - delavnostna teorija
Opustitev je bila izvršena na sedežu pravne osebe v Ljubljani, saj je delovanje pravne in odgovorne osebe, ki je njen zakoniti zastopnik, ki deluje na sedežu pravne osebe, v konkretnem primeru mogoče vezati le na njen sedež, kjer bi morali biti sprejeti potrebni ukrepi o ustreznem obveščanju potnikov.
ZP-1 člen 156, 156-1.. ZVPNPP člen 5, 5/1-2, 15, 15/1-1.
kršitev materialnih določb zakona - opis prekrška v izreku - zakonski znaki - zavajajoča poslovna praksa
V konkretnem primeru je podana kršitev materialnega zakona, saj v izreku odločbe o prekršku ni navedena nobena okoliščina, ki bi opredeljevala izvršitveno ravnanje zavajajoče informacije oziroma njen vpliv na povprečnega potrošnika, kot ju uzakonja 2. alineja prvega odstavka 5. člena ZVPNPP. Očitno je, da je prekrškovni organ za zavajajočo informacijo štel premajhno količino znižanih izdelkov, kar ne predstavlja nobenega izmed elementov, naštetih v citirani materialnopravni določbi, sodišče pa je brez formalnega posega v izrek odločbe takšen očitek utemeljilo na način, da je informacija o znižanju izdelkov zavajala glede razpoložljivosti izdelkov. V opisu prekrška ni navedeno, kaj se šteje za primerno količino znižanih artiklov, takšne opredelitve pa ne ponuja niti materialnopravni predpis. Iz opisa je namreč mogoče razbrati samo to, da je bilo na zalogi 2091 različnih vrst artiklov, od katerih je bilo znižanih 528 vrst artiklov. Kolikšna bi bila v konkretnem primeru, glede na celotno število artiklov, primerna količina znižanih artiklov, iz opisa ne sledi, takšne zahteve pa ne nalaga niti zakonski predpis.
Le dejstvo povišane pripravljenosti ne pomeni, da toženka tožniku ni bila dolžna zagotoviti tedenskega počitka, saj povišana pripravljenost te dolžnosti, kot jo je toženka sama opredelila v svojem Pravilniku, ne izključuje. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev, toženka tedenskega počitka tožniku ni zagotavljala.
dve odpovedi pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved delavca - izredna odpoved delodajalca - učinkovanje odpovedi
V času, ko je tožena stranka podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, je ta pogodba že prenehala veljati na podlagi tožnikove odpovedi, zato odpoved tožene stranke ni mogla imeti pravnih učinkov, ne glede na to, ali bi na njeni podlagi tožniku delovno razmerje sicer lahko prenehalo že s prvim dnem odsotnosti z dela. To bi se lahko zgodilo le, če ne bi bilo ovire, da je bila pogodba pred tem že odpovedana in je ta prva odpoved takrat še veljala. Povedano drugače: odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožena stranka bi s prvim dnem tožnikove odsotnosti z dela lahko učinkovala le, če bi ta pogodba še veljala v času delodajalčeve odpovedi.
ZP-1 člen 14, 14/1, 14/2, 15, 15/1, 15a, 15a/1, 16, 16/1, 16/2, 156, 156-1.. URS člen 28, 28/1.
kršitev materialnih določb - načelo zakonitosti - opis prekrška - zakonski znaki prekrška - izvršitveno dejanje - odgovornost pravne osebe za prekršek - odgovornost odgovorne osebe
Omogočanja in dopustitve prodaje, ki sta po vsebini obliki udeležbe, brez konkretizacije, kdo je neposredno izvršil prodajo, po naravi in vsebini ni mogoče šteti kot aktivnega ravnanja, s katerim bi odgovorna oseba pravne osebe kršila prepovedni normi iz zadevnih prekršovnih predpisov.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-9, 144, 144/1, 144/4, 155, 155/2.
bistvene kršitve določb postopka o prekršku - stroški postopka o prekršku - ustavitev postopka o prekršku - nagrada in potrebni izdatki zagovornika - zahteva za sodno varstvo
V primeru ustavitve postopka proračun bremeni nagrada za storitve, ki jih je zagovornik opravil v konkretni zadevi.
dve odpovedi pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved delavca - izredna odpoved delodajalca - učinkovanje odpovedi
Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da je nična oziroma bolje rečeno pravno neučinkovita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, s katero delodajalec odpoveduje pogodbo, ki je že bila odpovedana in je prva odpoved že pričela učinkovati. Bistvo takšne presoje je v tem, da pogodbe o zaposlitvi, ki je bila že odpovedana, ni mogoče ponovno odpovedati, ker pogodba, ki se na tak način ponovno odpoveduje, več ne obstoji, s tem pa tudi ni več delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Takšna nova odpoved ne more imeti pravnih učinkov, ker predmeta odpovedi ni.
ZPP člen 339, 339/2-14. ZOPNI člen 2, 3, 5, 5/2, 7, 10, 10/1-3, 10/4, 10/5, 26, 26/1, 27, 27/1.
premoženje nezakonitega izvora - odvzem premoženja nezakonitega izvora - pogoji za odvzem - finančna preiskava - sum storitve kaznivega dejanja - razlogi za sum - dokazni standard - kataloško kaznivo dejanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Obsodba za kataloško kaznivo dejanje ni eden od zakonskih pogojev za uvedbo finančne preiskave ali za odvzem premoženja po pravilih ZOPNI. Očitek na stopnji verjetnosti razlogov za sum, da je bilo storjeno kataloško kaznivo dejanje, je le sprožilec postopka finančne preiskave. Če ta očitek kasneje odpade oziroma se izkaže za neutemeljenega, to ni ovira, da se postopek odvzema premoženja nezakonitega izvora po pravilih ZOPNI ne bi mogel nadaljevati in dokončati. Zavrženje kazenske ovadbe, pravnomočna ustavitev kazenskega postopka ali izdaja oprostilne sodbe torej na izid postopka po pravilih ZOPNI nimajo nobenega vpliva.
Zakonska ureditev, ki kot edini pogoj za odvzem premoženja, določa njegovo očitno nesorazmerje glede na neto prihodke njegovega imetnika, bi lahko bila ustavno sporna, vendar se Vrhovnemu sodišču s tem vprašanjem v obravnavani zadevi ni bilo treba ukvarjati.
Sodišče pripornega razloga ponovitvene nevarnosti ne bi smelo utemeljevati s sklicevanjem na uvedbo kazenske preiskave, ki je bila pravnomočno ustavljena. Vendar pa navedena relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka po presoji Vrhovnega sodišča ne vpliva na obstoj obdolženčeve ponovitvene nevarnosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pogoj za vložitev zahteve - materialna izčrpanost pravnih sredstev - sodba sodišča druge stopnje - sprememba prvostopne sodbe
Zahteva za varstvo zakonitosti zoper sodbo sodišča druge stopnje v obsegu, ki se nanaša na spremembe v drugostopenjski sodbi, je dovoljena tudi, če pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje ni bila vložena. Dovoljena je le glede tistega dela sodbe in izpodbijanja tistih argumentov, ki so bili podlaga za spremembo prvostopenjske sodbe v obsojenčevo škodo.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - dvom v nepristanskost sojenja
Vsi sodniki so zavezani soditi po ustavi in zakonih, drugo na njih ne sme vplivati. Tako ne smejo imeti na sodnike nikakršnega vpliva običajni in hierarhični odnosi med njimi, prav tako pa nanje ne smejo vplivati odločitve, ki jih direktorica (instančnega) sodišča sprejema v okviru sodne uprave. Po 61.a členu Zakona o sodiščih direktor sodišča med drugim odloča o materialnem, tehničnem in finančnem poslovanju sodišča, vodenju postopkov javnih naročil, odločanju o kadrovskih zadevah sodnega osebja in o zagotavljanju varnosti na sodišču.
Višje sodišče v A. je pristojno za odločanje tako o ocenjevanju dela sodnikov sodišč prve stopnje na njegovem območju kot tudi o njihovem napredovanju. Vendar predlagatelj spregleda, da ta pristojnost na podlagi Zakona o sodniški službi ni v domeni direktorice Višjega sodišča v A., temveč personalnega sveta tega sodišča, ki je vezan na merila in postopek, kot ga predpisuje zakon.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili materialno pravo pri presoji obstoja pooblastila za podpis poroštvene izjave.
ZOZP člen 15. Direktiva Sveta z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3, 3/1.
obvezno zavarovanje v prometu - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - povrnitev premoženjske škode - uporaba vozila - pojem uporabe vozila - prometna funkcija vozila - delovni stroj - traktor z mulčerjem - dopuščena revizija
Ključna za odločitev v zadevi je presoja, ali je do škodnega dogodka prišlo zaradi prometne funkcije traktorja z mulčerjem ali pa je bil škodni dogodek od te funkcije neodvisen.
Škodni dogodek ni bil posledica premika vozila oziroma s premikom vozila ni bil povezan. Rezilo je odletelo z mulčerja, ki je bil pripet na traktor, do tega pa ni prišlo zaradi vožnje. Nesreča ni bila posledica delovanja traktorja v prometni funkciji, temveč je ta deloval le kot vozilo, na katerega je bil pripet mulčer (stroj).