odškodninska odgovornost - odgovornost poslovodstva - odgovornost obvladujoče družbe - odgovornost poslovodstva obvladujoče družbe - odgovornost poslovodstva odvisne družbe - solidarna odgovornost - dejanski koncern
Splošna navodila poslovodje obvladujoče družbe o zagotavljanju financiranja odvisne družbe, ki je obenem obvladujoča družba posojilodajalke, v dejanskem koncernu zadostujejo za odškodninsko odgovornost obvladujoče družbe in njenega poslovodstva zaradi škodljivega vplivanja. ZGD-1 namreč ne določa oblike vpliva, ki bi bil merodajen za odškodninsko odgovornost zaradi škodljivega vplivanja, zato zadostuje vsako vedenje, v katerem odvisna družba prepozna željo obvladujoče družbe, da ravna na določen način.
Napačno je stališče, da bi lahko člani poslovodstev odvisnih družb solidarno odgovarjali za škodo odvisnim družbam zaradi sklenitve škodljivih poslov po navodilih obvladujoče družbe samo, če bi poslovodstva odvisnih družb takšne posle sklenila tudi brez navodil obvladujoče družbe. Če poslovodstvo odvisne družbe na pobudo ali po navodilih obvladujoče družbe sklene pravni posel, ki bi bil kot nezakonit prepovedan, krši standard poštenega in vestnega izpolnjevanja dolžnosti in odgovarja po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti. Člani poslovodstva odvisne družbe ne odgovarjajo le zaradi opustitve njihove dolžnosti poročanja o škodljivih poslih po 548. členu ZGD-1, temveč to določbo dopolnjuje splošna ureditev v 263. členu ZGD-1 o odškodninski odgovornosti zaradi neskrbnega vodenja poslov. Za povrnitev škode odvisni družbi so solidarno odgovorni obvladujoča družba, člani njenega poslovodstva in člani poslovodstva odvisne družbe.
OZ člen 28, 619. ZPP člen 8, 339, 339/2-8, 339/2-14, 370, 370/3.
podjemna pogodba - sklenitev pogodbe - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - revizija kot prepis pritožbe - drugače ugotovljeno dejansko stanje na drugi stopnji - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev revizije
Revizijske navedbe tožnika v večji meri predstavljajo prepis pritožbe. Zgolj prepis pritožbenih navedb v reviziji pa praviloma ne more pripeljati do uspeha stranke v revizijskem postopku, saj takšno ravnanje popolnoma prezre odgovore sodišča druge stopnje na pritožbene navedbe. Vrhovno sodišče je zato na te navedbe odgovarjalo le v obsegu, v katerem bi lahko predstavljale izpodbijanje razlogov sodišča druge stopnje.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izrek sodišča za krajevno nepristojno - prvi narok za glavno obravnavo
Celjsko sodišče bi se lahko izreklo za krajevno nepristojno do 24. 5. 2018, ko je razpisalo narok za glavno obravnavo. Ker je to storilo kasneje, to je 13. 9. 2018, je bilo, upoštevaje časovno omejitev iz prvega odstavka 22. člena ZPP, prepozno.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili materialno pravo pri presoji obstoja pooblastila za podpis poroštvene izjave.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - izvršba na nepremičnine - novo izvršilno sredstvo - izvršba na denarno terjatev
S predlogom za izvršbo z novim izvršilnim sredstvom je upnik predlagal izvršbo z rubežem terjatve, ki jo ima dolžnik do svojega hipotekarnega dolžnika na podlagi pogodbe o finančnem leasingu in sporazumu o zavarovanju denarne terjatve na nepremičninah, in s poplačilom upnika iz zneska zarubljene terjatve. Ne gre torej za predlog za nadaljevanje izvršbe z izvršbo na nepremičnine, temveč gre za izvršbo na denarno terjatev dolžnika.
Odstop zadeve v reševanje sodišču, na območju katerega je nepremičnina, s sklicevanjem na četrti odstavek 35. člena v zvezi s 166. členom ZIZ, ki urejata krajevno pristojnost, kadar gre za izvršbo na nepremičnine, tako ne pride v poštev.
ZOZP člen 15. Direktiva Sveta z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3, 3/1.
obvezno zavarovanje v prometu - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - povrnitev premoženjske škode - uporaba vozila - pojem uporabe vozila - prometna funkcija vozila - delovni stroj - traktor z mulčerjem - dopuščena revizija
Ključna za odločitev v zadevi je presoja, ali je do škodnega dogodka prišlo zaradi prometne funkcije traktorja z mulčerjem ali pa je bil škodni dogodek od te funkcije neodvisen.
Škodni dogodek ni bil posledica premika vozila oziroma s premikom vozila ni bil povezan. Rezilo je odletelo z mulčerja, ki je bil pripet na traktor, do tega pa ni prišlo zaradi vožnje. Nesreča ni bila posledica delovanja traktorja v prometni funkciji, temveč je ta deloval le kot vozilo, na katerega je bil pripet mulčer (stroj).
Vsebine (drugačnega) fiduciarnega razmerja tožeča stranka ni napolnila niti s sklicevanjem v reviziji na preprosto vsebino, da naj bi prva toženka zagotovila, da bo prek druge toženke in podjetij, ki jih je obvladovala, zanjo kupovala delnice A in jih prenesla na tožečo stranko, ko se jih bo ta odločila prevzeti. Takšna pogodbena zaveza v okoliščinah, ko je bila tožeča stranka na robu prevzemnega praga, bi pomenila poskus zaobida kogentnih določb 6. in 7. člena ZPre-1, saj bi to pomenilo nedopustno hrambo delnic v korist tožeče stranke. Zato takšna vsebina fiduciarnega razmerja, tudi če bi jo tožeča stranka uspela dokazati, ne bi mogla uživati pravnega varstva. Na ničnost pravnega posla na podlagi 82. člena OZ bi bilo mogoče sklepati tudi v primeru, da bi pogodbeni stranki takšno vsebino posla skušali prikriti s sklenitvijo Pogodbe. To pa pomeni, da v danih okoliščinah, ko tožeča stranka očitno ni bila pripravljena dati prevzemne ponudbe za izdajatelja delnic A, ni imela zakonske podlage za sklenitev fiduciarnega posla, ki bi vseboval dolžnost druge toženke glede hranjenja delnic v korist tožeče stranke.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - stečajni postopek - rezident za davčne namene - rezident druge države
Predlagateljica okoliščin, ki bi skladno z navedeno določbo lahko utemeljevali njen predlog za delegacijo pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ne navaja. Bistvo njenega predloga je v trditvi, da sodišče v Republiki Sloveniji ni pristojno voditi stečajnega postopka zoper njo, saj ni rezidentka Republike Slovenije in ima po odločbi Finančne uprave Republike Slovenije status (davčnega) nerezidenta po določbah Zakona o dohodnini. Takšne navedbe za odločanje o predlogu za delegacijo iz razlogov smotrnosti niso odločilne.
začasna odredba - izbris iz registra avto šol - težko popravljiva škoda - neizkazana težko popravljiva škoda - splošne navedbe
Posplošeno zatrjevanje o okrnitvi opravljanja dejavnosti in grozečem stečaju zaradi izbrisa iz registra šol vožnje, za izkazanost zatrjevane škode ne zadošča.
ZKP člen 372, 371-1.. KZ-1 člen 253, 253/1.. ZN člen 42.
kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki - spravljanje v zmoto
Ker notar v konkretnem primeru ni bil dolžan raziskovati dejanskega stanja preko tega, kar je ugotovil na podlagi uradnih evidenc in kar mu je povedal obdolženec, je zakonski znak „spraviti v zmoto“ podan, če je obdolženec notarju povedal kaj lažnega, česar notar ni mogel preveriti.
Kaznivo dejanje po prvem odstavku 253. člena KZ-1, stori tudi, kdor spravi v zmoto pristojni organ, tako da določene okoliščine zamolči, izključno na podlagi teh navedb pa pristojni organ v javni listini, zapisniku, knjigi ali poslovni listini, te lažne okoliščine potrdi.
Obdolženec, ki pooblastila oškodovanke kot druge skupne lastnice ni imel, zemljiški dolg na skupnem premoženju pa je bilo mogoče ustanoviti le na nepremičnini kot celoti, je bil razpolagalno nesposoben, zato je bil sklenjeni enostranski pravni posel nedopusten.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - sklicevanje na pritožbene navedbe - samostojno pravno sredstvo - substanciranje navedb - priporni narok - pravica do kontradiktornega postopka - obstoj utemeljenega suma - dokazna ocena
Zahteva za varstvo zakonitosti je samostojno pravno sredstvo, v kateri mora vložnik določno navesti in obrazložiti zatrjevane kršitve. To pomeni, da vložnika zahteve za varstvo zakonitosti golo sklicevanje na pritožbo dolžnosti substanciranega uveljavljanja kršitve zakonitosti ne odveže.
Obramba se mora na pripornem naroku opredeliti do navedb tožilstva glede pogojev za odreditev pripora, saj je takšna kontradiktornost (ki ni zagotovljena v enaki meri kot na glavni obravnavi) nujno omejena s hitrostjo, ki se zahteva za to fazo postopka in z vlogo preiskovalnega sodnika pri odločanju o priporu.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - soposest nad vodnim kanalom - pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev - pravnoposlovna pridobitev - izročilna pogodba - dobra vera - raziskovalna dolžnost
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali poznavanje okoliščine, da prek nepremičnine, za katero se zatrjuje priposestvovanje lastninske pravice, teče voda tudi za potrebe izvajanja vodne pravice druge osebe, izključuje poizvedovalno dolžnost preverjanja dejanskega stanja izročenega oziroma podedovanega premoženja, katerega del je tudi taka nepremičnina.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00017318
ZPotK člen 13, 13/1, 13/2, 14.
zavarovanje kredita - kreditna pogodba - potrošniški kredit - neizpolnitev obveznosti - zamuda s plačilom obrokov - rok za izpolnitev - dodaten rok za izpolnitev - plačilo neplačanih obrokov pred zapadlostjo - odstop od pogodbe - trditvena podlaga - dopuščena revizija
Okoliščina, da je tožnica tožbo utemeljila z materialnopravno zmotnim stališčem, da je banka veljavno odstopila od kreditne pogodbe z uresničitvijo odložnega pogoja, ne negira materialnopravne teze, da je banka zaradi neplačila dveh zaporednih obrokov na tožnico prenesla materialnopravno upravičenje zahtevati plačilo preostalih obrokov pred zapadlostjo oziroma z enostransko izjavo razdreti pogodbo. Toženca v odgovoru na revizijo napačno menita, da takšno materialnopravno stališče tvori nedopustno revizijsko novoto.
V konkretnem primeru je ključno, da iz dejanske podlage tožbe izhaja zaključek, da toženca nista plačala dveh zaporednih obrokov. Ker je v konkretnem primeru tožnica vstopila v pravni položaj banke, je napačno stališče, da tožnica v okoliščinah konkretnega primera ni mogla pravno učinkovito odstopiti od kreditne pogodbe.
odgovornost dediča za zapustnikov dolg - sosporništvo dedičev - dovoljenost revizije - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - načelo kontradiktornosti - dokazna ocena
Sodišče druge stopnje je dokazno oceno glede zmožnosti razumevanja pokojne A. A. ob podpisu prve izjave naredilo prvič in to ne da bi opravilo obravnavo kot to zahteva ZPP v prvi alineji tretjega odstavka 347. člena in ne da bi ustrezno dopolnilo dokazni postopek z izvedencem. S tem je tožniku onemogočilo obravnavanje pred sodiščem in zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VS00021463
ZZdrS-D člen 6. ZZdrS člen 25, 25/4. URS člen 15, 15/3, 155, 155/1.
zdravniška služba - specializacija zdravnikov - odobritev zdravniške specializacije - odklonitev zaposlitve v regiji, za katero je bila zdravniku odobrena specializacija - povrnitev stroškov specializacije - sprememba zakona - prepoved retroaktivnosti - ustavna presoja - test sorazmernosti - obvezno zdravstveno zavarovanje - dopuščena revizija
Trenutek odobritve zdravniške specializacije je tudi trenutek pridobitve pravice do plačila stroškov specializacije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Sodišči sta zato odločitev o utemeljenosti zahtevka za povrnitev stroškov celotne (petletne) specializacije pravilno oprli na zakon, ki je veljal v času, ko je bila tožencu specializacija odobrena in jo je pričel opravljati in ne na njegovo novelo (ZZdrS-D). Uporaba kasnejše zakonske novele o dolžnosti povrnitve teh stroškov bi pomenila poseg v tožnikove že pridobljene pravice in bi šlo za prepovedano pravo retroaktivnost.
ZOZP člen 17, 17-1, 17-2. OZ člen 154, 154/4. ZPP člen 14.
odškodninski spor - zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - stvarna pasivna legitimacija - odgovornost zavarovalnice - odgovornost imetnika motornega vozila - uporaba motornega vozila - odgovornost voznika - splošni zavarovalni pogoji - izguba zavarovalnih pravic - vožnja brez vozniškega dovoljenja - vožnja v vinjenem stanju - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vezanost civilnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo - deljena odgovornost - uporaba varnostnega pasu - ravnanje oškodovanca - zastaranje odškodninske terjatve - vmesna sodba
V konkretnem primeru je tožnica (zavarovanka) s tem, ko je z namenom izogniti se sankcijam za prometni prekršek zaradi vožnje pod vplivom alkohola prepustila upravljanje vozila osebi, za katero je vedela, da je pod vplivom alkohola in da nima veljavnega vozniškega dovoljenja, sama kršila zavarovalno pogodbo. V splošnih pogojih, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe, je namreč določeno, da zavarovanec in sozavarovane osebe izgubijo svoje pravice iz zavarovanja med drugim, če voznik ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja tiste kategorije, ki ga je vozil, in tudi če je upravljal vozilo pod vplivom alkohola. Četudi v času prometne nesreče sama ni bila voznica, je s svojim ravnanjem omogočila upravljanje vozila osebi (ki je s tem pridobila status sozavarovane osebe), za katero je vedela, da ga bo upravljala prav v okoliščinah, zaradi katerih je kršitev zavarovalne pogodbe sankcionirana z izgubo zavarovalnih pravic.
Odškodninski spori so tipični spori, v katerih pride med strankama do spora tako o podlagi kot tudi o višini zahtevka. Na načelni ravni je sicer jasno, da morajo biti za sam obstoj (podlago) odškodninske terjatve kumulativno podane vse potrebne predpostavke. Pa vendarle predpostavka škode, ki je nujna za obstoj temelja, obenem nedvomno bistveno zadeva (predvsem) tudi višino, ta pa se ugotavlja šele po pravnomočnosti vmesne sodbe (o temelju). Zato ni mogoča povsem brezkompromisna zahteva, da mora biti obseg škode, ki je v vzročni zvezi z nedopustnim dejstvom, v vseh pogledih razjasnjen že ob odločitvi o temelju. To je Vrhovno sodišče obširneje obrazložilo v odločbi II Ips 166/2014. Toženka je glede na naravo poškodb tožnice trdila, da jih je tožnica utrpela zato, ker ni bila pripeta z varnostnim pasom, tožnica pa je glede tega vprašanja predlagala sodelovanje izvedencev medicinske in prometne stroke, saj bi šele obe mnenji lahko nudili zadostno dejansko podlago za odločitev. V tem položaju tudi Vrhovno sodišče sodi, da je smotrno, da se o vprašanju vpliva opustitve uporabe varnostnega pasu odloča v nadaljevanju postopka v zvezi z višino zahtevka, namreč z ugotavljanjem relevantnega obsega (velikosti) škode in (višine) odškodnine zanjo. Okoliščine, ki v tem delu tvorijo dejansko podlago odškodninske obveznosti, so namreč tako prepletene, da njihovo ločevanje in povsem izolirana obravnava niti nista mogoča.
V tej fazi postopka na presojo višine tožničinega prispevka vplivajo okoliščine, da se je zavedala, da tožnica nima vozniškega izpita in vozniških izkušenj, da je vedela, da sta obe vinjeni in da je celo spodbujala toženko, naj upravlja vozilo, ker ji v primeru policijske kontrole ne bodo mogli vzeti vozniškega izpita, ker ga nima. Privolitev v vožnjo brez vozniškega izpita (dovoljenja) v vinjenem stanju sta tožničinim zrcalni okoliščini na strani toženke, ki vplivata na njen delež odgovornosti. V prikazanih okoliščinah je tožničin prispevek 65 %, toženkin pa 35 %.