pravočasnost tožbe v upravnem sporu - datum vročitve - ugoditev pritožbi
Ker iz vorčilnice, pripete drugostopenjski odločbi izhaja, da je bila pritožniku odločba, s katero je bil končan upravni postopek, vročena 9. 4. 2018, je pravilna pritožbena trditev, da se je rok za vložitev tožbe iztekel 9. 5. 2018. Zato je tožba, ki jo je vložil priporočeno po pošti 8. 5. 2018 in jo je sodišče prejelo naslednji dan, pravočasna.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 25, 25/3, 82, 82/1. URS člen 25.
dovoljenost pritožbe zoper sklep o stroških - nedovoljena pritožba - tožba zaradi molka organa - ustavitev postopka - ustavna pravica do pravnega sredstva (pritožba)
V upravnem sporu je glede na določbo prvega odstavka 82. člena ZUS-1 pritožba zoper sklep dovoljena le, če tako določa ZUS-1 in ne morda kak drug zakon. Vrhovno sodišče lahko poseže v odločitev o stroških kot stranski terjatvi le v primeru uspeha s pravnim sredstvom zoper odločitev o glavni stvari.
začasna odredba - izbris iz registra avto šol - težko popravljiva škoda - zmotna uporaba materialnega prava - prejudiciranje odločitve o tožbi - ugoditev pritožbi
Po prepričanju Vrhovnega sodišča je materialnopravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da tožnica ne more opirati pogoja težko popravljive škode na škodo, izvirajočo iz prepovedi opravljanja dejavnosti, ki (glede na ugotovitve upravnih organov) ni v skladu s predpisi. Sodišče prve stopnje na ta način prejudicira končno odločitev, saj je predmet odločanja o glavni stvari prav vprašanje, ali je bil izbris pritožnice iz registra šol zakonit.
začasna odredba - dostop do informacij javnega značaja - vzpostavitev prejšnjega stanja - učinkovitost sodnega varstva - zadržanje izvršitve do pravnomočnosti odločitve - javna korist - težko popravljiva škoda
Po že ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je dostop do informacij javnega značaja pred pravnomočnostjo sodbe mogoč le izjemoma, saj po (morebiti nezakonitem) posredovanju določenih informacij javnosti posledic le- tega po naravi stvari praviloma ni mogoče več odpraviti. Z izvršitvijo izpodbijane odločbe bi upravni spor izgubil svoj smisel, saj v primeru ugoditve tožbi ne bo več mogoča vzpostavitev pravnega razmerja, kakršno je pred razkritjem zahtevanih dokumentov.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - razlogi za delegacijo pristojnosti - preložitev naroka - razlogi za preložitev naroka
Po določbi prvega odstavka 115. člena ZPP lahko sodišče preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Skladno s to zakonsko določbo bi bilo mogoče prvostopenjskemu sodišču pripisati procesno kršitev, če bi se ugotovilo, da je naroke prelagalo iz neupravičenih razlogov. Po ustaljeni sodni praksi pa kršitev procesnih pravil ni razlog za delegacijo pristojnosti.
Sodišče mora torej ugotoviti ne le, da gre za nenadno in nepredvidljivo bolezen ali poškodbo, pač pa tudi, da je ta taka, da onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Kadar te okoliščine ugotavlja na podlagi zdravniškega potrdila, pa njegovo verodostojnost preveri, če vanjo dvomi.
ZPP člen 367a, 367c, 367c/3. SPZ člen 9, 10. ZZK-1 člen 8. ZLNDL člen 2.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - družbena lastnina - obstoj lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču - neposredna posest - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - prodajna pogodba - funkcionalno zemljišče k stavbi - dobra vera - raziskovalna dolžnost - dobroverni kupec
Revizija se dopusti glede vprašanja, kaj zajema raziskovalna dolžnost kupca, kako ji kupec zadosti, da je dobroveren in kakšna je odgovornost zatrjevanega lastnika nepremičnine, ki od uveljavitve ZLNDL ne poskrbi za vpis svoje lastninske pravice, ki naj bi jo dobil na podlagi tega zakona, v zemljiško knjigo.
Čeprav je šlo za naknadno eventualno kumulacijo tožnik vrednosti spora za podredni nedenarni zahtevek ni postavil. Ker se pri takšni kumulaciji zahtevka medsebojno izključujeta, njuno seštevanje ne pride v poštev, saj bi privedlo do podvajanja vrednosti vsakega izmed kumuliranih zahtevkov. Zato se vrednost spornega predmeta in dovoljenost revizije presoja ločeno za vsak eventualno kumuliran zahtevek posebej.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00016130
ODZ člen 419, 914, 915.
darilna pogodba - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - razlaga pogodbe - sporno pogodbeno določilo - superficies solo cedit
S sklicevanjem na načelo superficies solo cedit tožnik ne bi mogel pridobiti lastninske pravice na sosednji (sporni) nepremičnini, temveč bi lahko pridobil (so)lastninsko pravico zgolj na delu stavbe, ki sega na njegovo nepremičnino. Tega tožnik ni uveljavljal.
Če tožnik trdi, da je upravičenec iz materialnopravnega razmerja, in če za toženca trdi, da je zavezanec iz materialnopravnega razmerja, je tožba dopustna. Če se nato v postopku izkaže, da trditve tožnika niso utemeljene in da bodisi on ni pravi upnik bodisi toženec ni pravi dolžnik, ne gre za problem dopustnosti tožbe, ampak za neutemeljenost tožbenega zahtevka.
Ker se zadeva ne obravnava na temelju neupravičene pridobitve, niti ni pravno pomembno, kdaj je tožnica pridobila korist, ampak je treba ugotoviti, kdaj je tožnica po pogodbi prišla v zamudo.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - izvršilni postopek - sklep o dovolitvi izvršbe - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Z novelo ZIZ-L je zakonodajalec omejil revizijo le na tiste sklepe v postopkih izvršbe in zavarovanja, s katerimi je bilo na drugi stopnji pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne. To pomeni, da ne glede na spremembo ZIZ revizija zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, še vedno ni dovoljena.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi
V vsakem posameznem primeru posebej je treba skrbno presoditi, ali je odnos med zaposlenimi takšne narave in stopnje, da bi utegnil vzbuditi dvom v nepristrankost sojenja na tem sodišču.
dokazovanje z izvedencem - predlog za postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga
Dejanski stan relativne bistvene kršitve iz tretjega odstavka 254. člena ZPP je podan, če sodišče ne poskrbi za celovito, jasno in prepričljivo razjasnitev v strankinih pripombah polemiziranih vprašanj v zvezi s pravilnostjo izvedenčevega mnenja. Sodišče mora pomanjkljivosti ali dvom v pravilnost izvedenčevih ugotovitev najprej poskusiti odpraviti z izvedenčevim zaslišanjem na glavni obravnavi. Če z zaslišanjem utemeljen dvom v pravilnost podanega mnenja ni odpravljen, sodišče skladno z navedeno zakonsko določbo postavi novega izvedenca.
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča stranka nima apriorne pravice do drugega mnenja; nepopolnost mnenja ali strankino nestrinjanje z njim še nista razlog za postavitev novega izvedenca. Drugače pa je v primerih, ko je izvedenec izvedeniško delo opravil v celoti in je njegovo mnenje jasno, a se pojavi indic, da v dokazni temi vendarle obstaja realno znanstveno tveganje za napako. Tedaj je izjemoma utemeljen predlog za novega izvedenca iste stroke. Gre za situacije, ko je vzpostavljen dvom takšne stopnje, da bi zavrnitev predloga za postavitev drugega izvedenca pomenila procesno kršitev zaradi metodološke kršitve pri ugotavljanju dejanskega stanja.
neupravičena pridobitev - podlaga obveznosti - pravnomočna sodba - subjektivne meje pravnomočnosti - spregled pravne osebnosti - trditve in dokazi - izbris družbe iz sodnega registra - deljive obveznosti - dopuščena revizija
Vsak toženec na podlagi sodbe najprej odgovarja le toliko, kolikor mu je z njo naloženo. Njegovega položaja praviloma ne spremeni status oseb, ki jim je naložena izpolnitev obveznosti z njim. Širitev subjektivnih meja pravnomočnosti je namreč izjema od splošnega pravila, dopustna le v določenih primerih, ki jih mora sodišče posebej utemeljiti.
V pravdah zaradi neupravičene obogatitve kljub že izdani sodbi med pravdnima strankama načeloma ni mogoče izključiti presoje, da je imelo opravljeno plačilo v višini, ki presega s sodbo naloženo, podlago v materialnem pravu, tudi v določbah o spregledu pravne osebnosti. A le v obsegu podanih trditev in dokazov ter ob predpostavki, da o tem še ni pravnomočno odločeno.
povrnitev nepremoženjske škode - pravična odškodnina - enotna odškodnina - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah
Pri presoji pravilne uporabe načela pravične denarne odškodnine je pomembna primerjava odmerjenih enotnih odškodnin za vse oblike nepremoženjske škode in izolirana primerjava odškodnine za posamezno obliko škode in primerjava deležev med njimi v okviru enotne odškodnine ni ustrezna. Medsebojna primerjava enotnih odškodnin je nujen pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Le na takšen način je mogoče preizkusiti pravilnost uporabe načela objektivne pogojenosti odškodnine in opraviti razmejitev med običajnimi, težjimi in katastrofalnimi škodami
lastninjenje - lastninska pravica na nepremičnini - solastnina - status zemljišča - javna cesta - javna infrastruktura - vodno zemljišče - pravica do uporabe - prenos pravice uporabe
Sama zaznamba cestišča ob tem, da nepremičnine nikoli niso bile (javne) prometne površine, ne more biti odločilna. Le površine, splošnega pomena za promet, je kot ceste opredeljeval 2. člen v tem času veljaven ZC.
Če nepremičine niso bile ceste ne vodno zemljišče v pomenu zakona, ovir za veljaven prenos pravice uporabe na tožnika ni bilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00032060
ZGD-1 člen 8. ZVKSES člen 17. 17/1. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - varstvo kupcev stanovanj - uporabno dovoljenje - pogodbena kazen - zavezanec za plačilo - odgovornost investitorja - vmesni kupec - varstvo končnega kupca - zloraba družbe kot pravne osebe za oškodovanje njenih upnikov - ustanovitev nove gospodarske družbe - spregled pravne osebnosti
Revizija se dopusti v smeri materialnopravnega preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve glede odgovornosti investitorja končnim kupcem, kadar kot prodajalec nastopa vmesni kupec zaradi izognitve obveznosti investitorja in glede pravilnosti odločitve o odgovornosti družbenikov za obveznosti gospodarskih družb na podlagi spregleda pravne osebnosti.
ZASP člen 31, 81, 81/1, 156, 156/1, 157/7, 157a. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 1.
kolektivno upravljanje avtorske pravice - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - avtorski honorar - neupravičena pridobitev - uporaba tarife - skupni sporazum o višini nadomestil - neobstoj veljavne tarife - dopuščena revizija
V nasprotju z načelom enakega urejanja primerljivih položajev bi bilo, če bi sodišča v sporih med tožnikom in kabelskimi operaterjih vsakič znova iskala primerno tarifo. To bi zaradi variabilnosti postavk, na katerih temelji ocena Vrhovnega sodišča nujno pomenilo, da bi bili različni zneski, ki bi jih morali kabelski operaterji plačati tožniku za posamezno naročniško razmerje. Neenotna sodna praksa v zvezi z višino nadomestila na naročnika bi ponudnike postavljala v nepredvidljiv in negotov položaj. To bi bilo v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča U-I-165/03. V skladu s sodno prakso Sodišča EU v zadevi C-525/16, Meo-Serviços de Comunicações e Multimédia lahko razlike v tarifah kolektivnih organizacijah vplivajo tudi na konkurenčnost uporabnikov in povzročijo izkrivljanje konkurence. Iz navedenih razlogov je treba za tega ter druge obstoječe in bodoče spore v zvezi s kabelsko retransmisijo glasbenih del uporabiti tarifo, ki je bila določena v judikatih II Ips 219/2017 in II Ips 43/2018, dokler veljavna tarifa ne bo pravnomočno določena ali sporazumno dogovorjena.
dopuščena revizija - kolektivno upravljanje avtorske pravice - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - avtorski honorar - uporaba tarife - skupni sporazum o višini nadomestil
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odvetnik kot stranka postopka - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča
Okoliščina, da so stranke v postopku odvetniki, ki zastopajo stranke v postopkih pred pristojnim sodiščem, ni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - stvarno pristojno sodišče - zavrnitev predloga
Iz razlogov smotrnosti lahko Vrhovno sodišče zadevo prenese na drugo krajevno pristojno sodišče, ne pa na sodišče druge stvarne pristojnosti. Predlog za delegacijo zadeve z okrajnega na okrožno sodišče je torej neutemeljen.