določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odvetnik kot stranka postopka - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča
Okoliščina, da so stranke v postopku odvetniki, ki zastopajo stranke v postopkih pred pristojnim sodiščem, ni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče.
dopuščena revizija - razžalitev dobrega imena in časti - pravica do časti in dobrega imena - test sorazmernosti - pravica do izjave - kolizija ustavnih pravic
Revizija se dopusti glede preizkusa procesne in materialnopravne pravilnosti ravnanja sodišča glede testa sorazmernosti, ki bi ga sodišče glede na nasprotujoče si pravice do časti in dobrega imena ter pravice do enakega varstva pravic na eni strani in pravice do svobode govora na drugi strani moralo opraviti, in preizkusa materialnopravne pravilnosti presoje vprašanja, ali je ob tem, da je sporne navedbe toženka podala v postopku, ob upoštevanju vseh okoliščin protipravno posegla v čast in dobro ime tožnice.
ZPP člen 367a, 367c, 367c/3. SPZ člen 9, 10. ZZK-1 člen 8. ZLNDL člen 2.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - družbena lastnina - obstoj lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču - neposredna posest - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - prodajna pogodba - funkcionalno zemljišče k stavbi - dobra vera - raziskovalna dolžnost - dobroverni kupec
Revizija se dopusti glede vprašanja, kaj zajema raziskovalna dolžnost kupca, kako ji kupec zadosti, da je dobroveren in kakšna je odgovornost zatrjevanega lastnika nepremičnine, ki od uveljavitve ZLNDL ne poskrbi za vpis svoje lastninske pravice, ki naj bi jo dobil na podlagi tega zakona, v zemljiško knjigo.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi
V vsakem posameznem primeru posebej je treba skrbno presoditi, ali je odnos med zaposlenimi takšne narave in stopnje, da bi utegnil vzbuditi dvom v nepristrankost sojenja na tem sodišču.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS00015839
ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2-8. ZM člen 3, 3/2, 16.
bianco menica - pooblastilo za izpolnitev bianco menice - temeljno razmerje - kavzalno razmerje - dokazovanje - zaslišanje priče - materialno procesno vodstvo - zavrnitev dokaznega predloga - možnost obravnavanja pred sodiščem - vnaprejšnja dokazna ocena - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zavrnitev dokaznega predloga, ki bi ovrgel rezultate dosedanjega dokaznega postopka z argumentom, da so že izvedeni dokazi tako prepričljivi in popolni, da jih tudi nov dokaz ne bi mogel ovreči, ni dopustna.
neupravičena pridobitev - podlaga obveznosti - pravnomočna sodba - subjektivne meje pravnomočnosti - spregled pravne osebnosti - trditve in dokazi - izbris družbe iz sodnega registra - deljive obveznosti - dopuščena revizija
Vsak toženec na podlagi sodbe najprej odgovarja le toliko, kolikor mu je z njo naloženo. Njegovega položaja praviloma ne spremeni status oseb, ki jim je naložena izpolnitev obveznosti z njim. Širitev subjektivnih meja pravnomočnosti je namreč izjema od splošnega pravila, dopustna le v določenih primerih, ki jih mora sodišče posebej utemeljiti.
V pravdah zaradi neupravičene obogatitve kljub že izdani sodbi med pravdnima strankama načeloma ni mogoče izključiti presoje, da je imelo opravljeno plačilo v višini, ki presega s sodbo naloženo, podlago v materialnem pravu, tudi v določbah o spregledu pravne osebnosti. A le v obsegu podanih trditev in dokazov ter ob predpostavki, da o tem še ni pravnomočno odločeno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranost sodišča - pristojno sodišče kot stranka v postopku
Če stranka vlaga predlog zaradi postopanja pristojnega sodišča, bi bilo lahko z odločanjem o njenem predlogu pri tem sodišču ogroženo zaupanje strank in zaupanje javnosti v nepristranskost sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00017013
ZPP-D člen 41, 41/1, 41/2, 191, 191/1-2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - navadno sosporništvo - zavrženje revizije
Tožeča stranka je vrednost spornega predmeta v tožbi opredelila z zneskom 50.000 EUR. Toženci so trije in so navadni sosporniki (2. točka prvega odstavka 191. člena ZPP).1 Po pravilu iz drugega odstavka 41. člena ZPP se dovoljenost revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega dela tožbenega zahtevka, ki v razmerju med tožečo stranko in toženci odpade na vsakega posameznega toženca, ne pa po seštevku njihovih vrednosti.2 Povedano drugače: v tožbi naveden znesek (50.000 EUR) pomeni seštevek vrednosti, tretjina te vrednosti, kolikor odpade na posameznega toženca, pa ne presega revizijskega praga.
dokazovanje z izvedencem - predlog za postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga
Dejanski stan relativne bistvene kršitve iz tretjega odstavka 254. člena ZPP je podan, če sodišče ne poskrbi za celovito, jasno in prepričljivo razjasnitev v strankinih pripombah polemiziranih vprašanj v zvezi s pravilnostjo izvedenčevega mnenja. Sodišče mora pomanjkljivosti ali dvom v pravilnost izvedenčevih ugotovitev najprej poskusiti odpraviti z izvedenčevim zaslišanjem na glavni obravnavi. Če z zaslišanjem utemeljen dvom v pravilnost podanega mnenja ni odpravljen, sodišče skladno z navedeno zakonsko določbo postavi novega izvedenca.
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča stranka nima apriorne pravice do drugega mnenja; nepopolnost mnenja ali strankino nestrinjanje z njim še nista razlog za postavitev novega izvedenca. Drugače pa je v primerih, ko je izvedenec izvedeniško delo opravil v celoti in je njegovo mnenje jasno, a se pojavi indic, da v dokazni temi vendarle obstaja realno znanstveno tveganje za napako. Tedaj je izjemoma utemeljen predlog za novega izvedenca iste stroke. Gre za situacije, ko je vzpostavljen dvom takšne stopnje, da bi zavrnitev predloga za postavitev drugega izvedenca pomenila procesno kršitev zaradi metodološke kršitve pri ugotavljanju dejanskega stanja.
povrnitev nepremoženjske škode - pravična odškodnina - enotna odškodnina - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah
Pri presoji pravilne uporabe načela pravične denarne odškodnine je pomembna primerjava odmerjenih enotnih odškodnin za vse oblike nepremoženjske škode in izolirana primerjava odškodnine za posamezno obliko škode in primerjava deležev med njimi v okviru enotne odškodnine ni ustrezna. Medsebojna primerjava enotnih odškodnin je nujen pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Le na takšen način je mogoče preizkusiti pravilnost uporabe načela objektivne pogojenosti odškodnine in opraviti razmejitev med običajnimi, težjimi in katastrofalnimi škodami
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - razlogi za delegacijo pristojnosti - preložitev naroka - razlogi za preložitev naroka
Po določbi prvega odstavka 115. člena ZPP lahko sodišče preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Skladno s to zakonsko določbo bi bilo mogoče prvostopenjskemu sodišču pripisati procesno kršitev, če bi se ugotovilo, da je naroke prelagalo iz neupravičenih razlogov. Po ustaljeni sodni praksi pa kršitev procesnih pravil ni razlog za delegacijo pristojnosti.
Sodišče mora torej ugotoviti ne le, da gre za nenadno in nepredvidljivo bolezen ali poškodbo, pač pa tudi, da je ta taka, da onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Kadar te okoliščine ugotavlja na podlagi zdravniškega potrdila, pa njegovo verodostojnost preveri, če vanjo dvomi.
Ni mogoče pritrditi vložniku zahteve, da pripor v konkretnem primeru ni neogibno potreben ukrep za zagotovitev varnosti ljudi, da ne obstaja sorazmerje med ogroženostjo oškodovankinega življenja in težo ukrepa, ter da bi bilo mogoče v konkretnem primeru pripor nadomestiti z milejšim ukrepom. Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah presodilo, da utemeljitev neogibnosti pripora sama po sebi vsebuje presojo, da milejši ukrep ne pride v poštev. Sodišče je v izpodbijanem pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora (8. točka na 8. strani sklepa dežurne preiskovalne sodnice, 9. točka na 6. in 7. strani sklepa zunajobravnavnega senata) presodilo, da je odreditev pripora v konkretnem primeru sorazmeren in neogiben ukrep za zagotovitev varnosti ljudi, predvsem oškodovanke.
Če tožnik trdi, da je upravičenec iz materialnopravnega razmerja, in če za toženca trdi, da je zavezanec iz materialnopravnega razmerja, je tožba dopustna. Če se nato v postopku izkaže, da trditve tožnika niso utemeljene in da bodisi on ni pravi upnik bodisi toženec ni pravi dolžnik, ne gre za problem dopustnosti tožbe, ampak za neutemeljenost tožbenega zahtevka.
Ker se zadeva ne obravnava na temelju neupravičene pridobitve, niti ni pravno pomembno, kdaj je tožnica pridobila korist, ampak je treba ugotoviti, kdaj je tožnica po pogodbi prišla v zamudo.
Čeprav je šlo za naknadno eventualno kumulacijo tožnik vrednosti spora za podredni nedenarni zahtevek ni postavil. Ker se pri takšni kumulaciji zahtevka medsebojno izključujeta, njuno seštevanje ne pride v poštev, saj bi privedlo do podvajanja vrednosti vsakega izmed kumuliranih zahtevkov. Zato se vrednost spornega predmeta in dovoljenost revizije presoja ločeno za vsak eventualno kumuliran zahtevek posebej.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - stvarno pristojno sodišče - zavrnitev predloga
Iz razlogov smotrnosti lahko Vrhovno sodišče zadevo prenese na drugo krajevno pristojno sodišče, ne pa na sodišče druge stvarne pristojnosti. Predlog za delegacijo zadeve z okrajnega na okrožno sodišče je torej neutemeljen.
OZ člen 5, 190, 198. SPZ člen 9, 66, 95, 95/8, 96.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - enodružinsko stanovanje - načelo vestnosti in poštenja - načelo izravnalne pravičnosti - solastnina - uporaba solastne stvari - nemožnost uporabe nepremičnine - verzija solastnika - uporabnina - obstoj prikrajšanja - dopuščena revizija
Zakonska ureditev in stališča ustaljene sodne prakse najprej kažejo na to, da je treba razlikovati med primeri, kot je sporni, ko gre za uveljavljanje verzijskega zahtevka za plačilo uporabnine enega solastnika zoper drugega solastnika, katerega pravno vrednotno izhodišče je po stališču Vrhovnega sodišča RS bistveno drugačno kot v primeru, ko se na dveh bregovih (domnevno) neupravičene pridobitve znajdeta lastnik kot (domnevni prikrajšanec) in nelastnik kot (domnevni okoriščenec). Solastnikova obveznost plačevanja uporabnine drugemu solastniku ni že apriori njegova obveznost, ki bi izhajala neposredno iz njegove solastninske pravice (66. člen SPZ). Takšna obveznost nastane šele tedaj, ko je podan položaj neupravičene pridobitve. To pa je odvisno od objektivnih okoliščin kot tudi od vsakokratnih ravnanj strank, ki jih je treba presojati (tudi ali celo predvsem) v luči temeljnih načel, ki pomagajo vsebinsko napolnjevati pravno vrednotno vzročno zvezo med prikrajšanjem in obogatitvijo. Temeljni načeli, ki prideta v tovrstnih primerih v poštev, sta tudi izravnalna pravičnost (justitia commutativa) ter načelo vestnosti in poštenja (5. člen OZ). Odločitev o (ne)utemeljenosti zahtevka za plačilo uporabnine (198. člen OZ) z uporabo tudi teh dveh načel je najbolj nazorna v skrajnih položajih. Ena skrajnost je podana, ko eden izmed solastnikov zavestno in (izrecno) prostovoljno ne uporablja svojega solastninskega deleža (se temu torej brezplačno odpoveduje v korist drugega solastnika). Druga skrajnost pa je podana, ko en solastnik drugega solastnika (ki je dotlej uporabljal svoj idealni delež) samovoljno izključi iz uporabe in mu to tudi v nadalje preprečuje.
Ravnanje toženca v obravnavanem primeru (opisane: nepripravljenost plačati uporabnino, kot tudi nepripravljenost ponuditi tožnici na primer ustrezno plačilo vrednosti njenega solastnega deleža, ob istočasnem vztrajanju pri nadaljnji izključni uporabi celotnega stanovanja) pomeni tudi kršitev omenjenega načela načela vestnosti in poštenja. Predstavlja celo neustaven poseg v lastninsko pravico „prizadetega“ solastnika, ki ima na razpolago glede upravičenja do uživanja in uporabe nepremičnine le še izvotljeno (so)lastninsko pravico, ki je ustavna kategorija (33. člen in 67. člen Ustave RS). Prevlada pravnega pomena tožničinega poziva za plačilo uporabnine v konkretnem primeru nad že omenjeno relevantnostjo zahteve za souporabo, ki je v konkretnem primeru tožnica iz pojasnjenih razlogov nemožnosti souporabe predmetne nepremičnine razumno ni postavila, zato pomeni ustavno skladen in upoštevaje omenjeno načelo izravnalne pravičnosti pravičen izhod iz zagate, ki jo predstavlja okoliščina nemožnosti istočasne uporabe nepremičnine s strani obeh solastnikov.