V judikaturi ESČP je utrjeno stališče, da je pravica zagotavljati anonimnost virov sestavni del novinarjeve svobode izražanja. Gre za eno temeljnih dolžnosti novinarjev, ki se je razvila iz bistva in nujnosti novinarskega dela. Za svobodo tiska je namreč informiranje javnosti s pomočjo anonimnih virov ključnega pomena. Mnoga pomembna novinarska razkritja temeljijo prav na virih, ki so informacije pripravljeni posredovati le v primeru zagotovitve njihove anonimnosti, medtem ko uradnih informacij ne želijo dati niti pozneje sodelovati pri dokazovanju v sodnih postopkih. Z onemogočanjem poročanja na podlagi anonimnih prijav oziroma virov bi lahko bila prizadeta pomembna vloga tiska kot varuha demokracije in njegova zmožnost javnosti posredovati informacije, posledično pa bi bila okrnjena zmožnost javnosti preko tiska izvrševati nadzor nad ravnanjem oblasti. Pravice zagotoviti anonimnost informantov zato ni mogoče šteti za nekakšen novinarski privilegij, temveč zlasti kot del pravice javnosti do obveščenosti.
Po kriterijih ESČP se ocena, ali je imel novinar utemeljen razlog verjeti v objavljena dejstva oziroma ali je bil v dobri veri, ne preverja z razkritjem identitete vira in tehtanjem o njegovi kredibilnosti oziroma zanesljivosti. Vira ni dolžan razkriti in ga k temu v pravdnem postopku ni mogoče niti prisiliti. Vendar pa je dejstvo, da članek temelji na anonimnem viru, ena izmed okoliščin, ki jo sodišče upošteva pri presoji novinarske skrbnosti. Novinar se odgovornosti za posredovane neresnične podatke namreč ne more razbremeniti le s sklicevanjem, da mu jih je posredoval "zanesljiv" anonimen vir.
načelo kontradiktornosti - dokazovanje - zaslišanje priče - razkritje vira informacij - zaščitena priča - pravica do svobode izražanja - resničnost objavljenih informacij - prepričanje v resničnost informacij - skrbnost novinarja -
Kot nedopustno pritožbeno novoto je sodišče druge stopnje ocenilo trditve toženca o tem, da je bil pri pridobitvi solastninskega deleža na nepremičnini dobroveren. Prav ima toženec, da je ta presoja napačna. V prvi pripravljalni vlogi, ki jo je predložil na prvem naroku za glavno obravnavo, je namreč izrecno navedel, da ob sklenitvi izročilne pogodbe in vknjižbi solastninskega deleža v zemljiško knjigo ni vedel za pogodbo med tožnikom in A. A. in da je del svoje solastninske pravice prenesla na tožnika. Čeprav toženec v zapisu ni uporabil izraza "dobra vera", gredo trditve v vlogi prav v smeri njenega obstoja, v vlogi navedena dejstva pa kot trditvena podlaga za to tudi zadoščajo. Dobra vera namreč pomeni pravni pojem, o katere obstoju mora na podlagi zatrjevanih dejstev sodišče sprejeti ustrezne zaključke.
Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja posamičnih sodnikov (na primer glede izvedbe dokazov) so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Ni pa temu namenjen institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče, saj ta pride v poštev le v primerih okoliščin, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja.
Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja posamičnih sodnikov (na primer glede izvedbe dokazov) so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Ni pa temu namenjen institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče, saj ta pride v poštev le v primerih okoliščin, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja.
Odmera odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.