• Najdi
  • <<
  • <
  • 26
  • od 50
  • >
  • >>
  • 501.
    VSRS Sodba II Ips 14/2017
    20.9.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS00018736
    ZPP člen 180, 180/3, 350, 350/2. ZPPSL člen 493.
    lastninska pravica na nepremičnini - skupna lastnina - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - lastninska pravica na skupnih delih - skupna kotlovnica - tožena stranka v stečaju - zaključek glavne obravnave - procesna dispozicija - prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku - neprijava izločitvene pravice v stečaju - uveljavljanje izločitvene pravice v pravdnem postopku
    Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da potek roka za prijavo terjatev vpliva le na pravico izločitvenega upnika prijaviti in uveljaviti izločitveni zahtevek v stečajnem postopku, ne vpliva pa na lastninsko pravico in jo lahko izločitveni upnik uveljavlja proti stečajnemu dolžniku po splošnih procesnopravnih in materialnopravnih predpisih. Prav to pa so tožniki v tem pravdnem postopku tudi storili. Vložili so namreč tožbo za ugotovitev lastninske pravice in sodišči prve in druge stopnje sta upoštevajoč čas pridobitve pravic, tedaj veljavno zakonodajo in transformacijo pravic v sedaj veljavni sistem stvarnega prava etažnim lastnikom pridobljene pravice priznali kot skupno lastnino na skupnih prostorih (skupnih delih), ki služijo več večstanovanjskim stavbam.

    Odločitev ne bi bila drugačna tudi ob presoji spora na podlagi določb ZFPPIPP (in ne na podlagi ZPPSL). Tudi po ZFPPIPP pravna posledica prepozne prijave ali opustitve prijave izločitvene pravice v stečajnem postopku ni njeno prenehanje, ampak s tem le preneha ovira za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, kar pomeni, da stečajni upravitelj premoženje lahko proda. Sklep o preizkusu terjatev oziroma izločitvene pravice do zaključka glavne obravnave ni bil izdan in torej tudi niso mogle nastopiti pravne posledice nevložitve tožbe, predpisane v tretjem odstavku 300. člena oziroma tretjem odstavku 311. člena ZFPPIPP.
  • 502.
    VSRS Sklep II DoR 231/2018
    20.9.2018
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00015960
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c. OZ člen 131.
    predlog za dopustitev revizije - izvedensko mnenje - dopolnitev mnenja - povrnitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Predlog se zavrne.
  • 503.
    VSRS Sklep II Ips 139/2016
    19.9.2018
    LASTNINJENJE
    VS00016767
    ZSpo člen 21, 64.
    družbena lastnina - lastninjenje po ZSpo - športni objekt občinskega pomena - lastninska pravica društev - lastninska pravica na stavbi - javni interes
    Če je društvo imelo lastninsko pravico na zgrajenem objektu, ki je stal na nepremičnini v družbeni lastnini, je lastninjenje po določbah ZSpo izključeno.
  • 504.
    VSRS Sklep X Ips 85/2016
    19.9.2018
    KMETIJSTVO - UPRAVNI SPOR
    VS00016200
    ZUS-1 člen 52, 59, 60. URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2-14.
    dovoljena revizija - vrednostni kriterij - dodelitev nepovratnih sredstev progama razvoja podeželja - zahtevek za izplačilo odobrenih sredstev - standard obrazloženosti - neobrazloženost sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - neizvedba glavne obravnave - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - neizvedba dokaza - dejansko stanje v upravnem postopku - ugoditev reviziji
    Procesno pravilna zavrnitev dokaznega predloga je v upravnem sporu ob primerni uporabi ZPP mogoča na glavni obravnavi z obrazloženim dokaznim sklepom, če zavrnilni dokazni sklep ni bil obrazložen, pa mora obrazložitev dokaznega sklepa zaradi zagotovitve pravice do izjave postati del obrazložitve sodbe. To toliko bolj velja v upravnem sporu, kadar glavna obravnava ni bila izvedena in je sodišče ob vezanosti na dejansko stanje, ki ga je ugotovila tožena stranka, odločilo na seji. Zavrnitev izvedbe glavne obravnave torej pomeni, da bo kot podlaga za presojo sodišča v celoti upoštevano kot pravilno tisto dejansko stanje, ki ga je ugotovila tožena stranka. Opustitev obrazložitve te odločitve zato ne pomeni zgolj (relativne) bistvene kršitve pravice do izjave v razmerju do posameznega dokaznega predloga, temveč kršitev pravice do obrazloženosti sodne odločbe.

    Tudi ob podanih dokaznih predlogih strank lahko sodišče presodi, da glavne obravnave ni dolžno izvesti, saj glavna obravnava ni obvezna tudi tedaj, ko je dejansko stanje med tožnikom in tožencem sporno, vendar stranke navajajo zgolj tista nova dejstva in dokaze, ki jih skladno s tem zakonom sodišče ne more upoštevati (52. člen ZUS-1), ali pa predlagana nova dejstva in dokazi niso pomembni za odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). To se povezuje z načelno dolžnostjo sodišča, da predlagane dokaze izvede, vendar pa je ta dolžnost omejena, če za zavrnitev predlaganih dokazov obstajajo utemeljeni formalni ali vsebinski razlogi (nesubstanciran dokazni predlog, itd.). Ker pa mora biti ta presoja opravljena in obrazložena s strani sodišča prve stopnje, kar šele omogoči tako seznanitev stranke kot tudi revizijski preizkus izdane sodbe, ni ne pristojnost in ne naloga revizijskega sodišča, da to opravi namesto njega.
  • 505.
    VSRS Sklep I Up 162/2018
    19.9.2018
    UPRAVNI SPOR
    VS00016184
    ZUS-1 člen 32, 32/1, 32/2, 74, 74/1.
    začasna odredba - gradbeno dovoljenje - izkazanost verjetnosti nastanka težko popravljive škode - težko popravljiva škoda - nedovoljene pritožbene novote
    Glede na podane (skope) trditve v predlogu, ki jih pritožnica s pritožbo ne more dopolnjevati, je obrazložitev sodišča zadostna.
  • 506.
    VSRS Sklep X DoR 96/2018-3
    19.9.2018
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
    VS00016437
    ZPP člen 367b, 367b/4.
    zavrženje predloga za dopustitev revizije - mednarodna zaščita - varna izvorna država - pomembno pravno vprašanje - neizkazana neenotna sodna praksa
    Za uspešno uveljavljanje neenotne sodne prakse sodišča prve stopnje bi moral tožnik v predlogu za dopustitev revizije opraviti tudi primerjavo dejanskega in pravnega stanja izpodbijane sodbe s sodbo, s katero utemeljuje neenotnost sodne prakse, ter zatrjevano neenotnost utemeljiti.
  • 507.
    VSRS Sodba II Ips 314/2017
    19.9.2018
    LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
    VS00016453
    ZSpo člen 64, 64/2. ZLNDL člen 1, 1/2. ZTLR člen 11, 11/2.
    lastninska pravica na nepremičnini - lastninjenje - društvo - športni objekt - povezanost zemljišča in objekta - športni objekt občinskega pomena
    Če je društvo imelo lastninsko pravico na zgrajenem objektu, ki je stal na nepremičnini v družbeni lastnini, je lastninjenje po določbah ZSpo izključeno.
  • 508.
    VSRS Sodba IV Ips 32/2018
    18.9.2018
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VS00016407
    ZP-1 člen 2, 2/2, 156, 156-4.. ZDR-1 člen 218.. ZDR-1A člen 217.a.. PZ-F člen 78.. URS člen 28, 28/1, 28/2.
    kršitev materialnih določb zakona - časovna veljavnost zakona - meje sankcioniranja prekrškov - milejši predpis - uporaba milejšega predpisa - dekriminacija dejanja - dejanje ni prekršek
    Ko sodišče ali prekrškovni organ odločata o tem, kateri predpis uporabiti, morata v vsakem konkretnem primeru ugotoviti, kateri predpis je veljal v času storitve prekrška in ali je bil ta pozneje morebiti spremenjen. Pri tem je treba upoštevati tudi vse vmesne (interimne) predpise, ki v času izvršitve dejanja še niso veljali, prav tako pa ne veljajo več v času sojenja, če so za storilca milejši.

    Sodišče, ki je z izpodbijano sodbo o zahtevi za sodno varstvo zagovornikov pravne in odgovorne osebe razsodilo dne 27. 11. 2017, pri odločanju ni upoštevalo, da je bil materialni predpis, ki je v času storitve določal prekršek, v vmesnem času razveljavljen, kar bi moralo, saj se skladno z načelom o retroaktivnosti novega milejšega predpisa (drugi odstavek 2. člena ZP-1 in drugi odstavek 28. člena Ustave RS) v primeru, če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo materialne določbe ZP-1 ali predpisa, ki določa prekršek, uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca (naj)milejši.
  • 509.
    VSRS Sodba IV Ips 15/2018
    18.9.2018
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VS00017472
    ZP-1 člen 55, 55/2-2, 55/4.. URS člen 22, 29.
    relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - seznanitev z očitanim prekrškom in dokazi - možnost izjave o predlogu za pripor - navajanje novih dejstev in dokazov - trditveno dokazna prekluzija - načelo materialne resnice - načelo enakosti orožij
    Namen prekluzije, ki je v hitrem postopku o prekršku uzakonjena v drugem odstavku 55. člena ZP-1, je (enako kot v kateremkoli drugem postopku) pospešitev, koncentracija in racionalizacija postopka ter zagotovitev pravice procesnega udeleženca do odločanja v razumnem roku.

    V hitrem postopku o prekršku je razmerje enakosti med strankama toliko bolj občutljivo in problematično, saj prekrškovni organ sam sproži postopek o prekršku, ki ga praviloma tudi sam ugotovi pri svojem delu (nastopa v funkciji pregona), hkrati pa postane sodnik v lastni zadevi. Zato je še toliko bolj pomembno, da je storilec prekrška pred odločitvijo prekrškovnega organa seznanjen s pravnimi in dejanskimi vidiki nanj naslovljenega očitka, ter dokazi, ki bodo postali podlaga za odločitev prekrškovnega organa. Šele ob takšni (popolni) seznanitvi storilca prekrška z nanj naslovljenim očitkom, je mogoče od njega zahtevati, da že pred odločitvijo prekrškovnega organa navede vsa dejstva in dokaze v svojo korist, pod grožnjo, da jih kasneje v postopku ne bo mogel več uveljavljati.
  • 510.
    VSRS Sodba IV Ips 29/2018
    18.9.2018
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VS00016525
    ZP-1 člen 65, 65/4, 68, 68/1, 125, 125/1, 155, 155/2.. URS člen 22, 29, 29-3.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3.
    relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravica do poštenega postopka - načelo materialne resnice - dopolnitev dokaznega postopka - ustna obravnava - neposredna zaznava policistov - izvedba nepredlaganega dokaza
    Zaključek sodišča, da izvedba predlaganega razbremenilnega dokaza in zaslišanje obdolženca ni nujno potrebna, je v primeru, ko je bil prekršek ugotovljen z neposredno zaznavo policistov, storilec pa je v zahtevi za sodno varstvo obrazloženo izpodbijal ugotovitve prekrškovnega organa in svoje navedbe podkrepil s predlogom za zaslišanje očividke, v nasprotju s pravnimi jamstvi iz 22. in 29. člena Ustave ter 6. členom EKČP.
  • 511.
    VSRS Sodba IV Ips 22/2018
    18.9.2018
    PREKRŠKI
    VS00016059
    ZP-1 člen 56, 56/3, 156, 156-1.. ZVPNPP člen 15, 15/1-4.. URS člen 28, 28/1.
    kršitev materialnih določb zakona - načelo zakonitosti - opis prekrška - konkretizacija zakonskih znakov
    Iz izreka odločbe o prekršku je razvidno le, da zneski, ki jih je pravna oseba zaračunala potrošnikom, glede na svojo višino bistveno presegajo znesek zakonsko predpisanih zamudnih obresti in na nek način predstavljajo pogodbeno kazen. V izreku odločbe pa niso navedene okoliščine, ki jih je sicer mogoče razbrati iz obrazložitve odločbe o prekršku (da potrošniki niso mogli vplivati na določila pogodbe in cenik storitev, da so bili v slabem materialnem položaju, da so nujno potrebovali finančna sredstva, da so bili zgolj zaradi finančne stiske v podrejenem položaju in zato pripravljeni podpisati pogodbo s takšnimi določili, da so bila ta pogodbena določila v pogodbi natisnjena v nesorazmerno majhnem tisku, da so bile premije nekaterim potrošnikom zaračunane tudi zaporedoma 15 mesecev in podobno), in ki bi, če bi bile navedene v opisu očitanih prekrškov, pomenile ustrezno konkretizacijo dejanskega stanu prekrška po četrti alineji prvega odstavka 15. člena ZVPNPP.
  • 512.
    VSRS Sodba IV Ips 33/2018
    18.9.2018
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VS00016408
    ZP-1 člen 2, 2/2, 156, 156-4.. ZDR-1 člen 218.. ZDR-1A člen 217.a, 217.a/1-15, 218/4.. PZ-F člen 78.. URS člen 28, 28/1, 28/2.
    kršitev materialnih določb zakona - časovna veljavnost zakona - meje sankcioniranja prekrškov - milejši predpis - uporaba milejšega predpisa - dekriminacija dejanja - dejanje ni prekršek
    Ko sodišče ali prekrškovni organ odločata o tem, kateri predpis uporabiti, morata v vsakem konkretnem primeru ugotoviti, kateri predpis je veljal v času storitve prekrška in ali je bil ta zakon pozneje morebiti spremenjen. Pri tem je treba upoštevati tudi vse vmesne (interimne) predpise, ki v času izvršitve dejanja še niso veljali, prav tako pa ne veljajo več v času sojenja, če so za storilca milejši.

    Sodišče ni upoštevalo, da je bil materialni predpis, ki je v času storitve določal prekršek, to je 218. člen ZDR-1, v vmesnem času razveljavljen, kar bi moralo, saj se skladno z načelom o retroaktivnosti novega milejšega predpisa (drugi odstavek 2. člena ZP-1 in drugi odstavek 28. člena Ustave RS) v primeru, če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo materialne določbe ZP-1 ali predpisa, ki določa prekršek, uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca (naj)milejši.
  • 513.
    VSRS Sodba IV Ips 10/2018
    18.9.2018
    PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VS00016410
    ZPrCP člen 19. ZP-1 člen 1, 1/2, 1/3, 2, 2/1, 156, 156-4.. ZPrCP člen 19, 19/1, 65, 65/4-15, 65/5.
    kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - sankcija za prekršek - jezikovna razlaga - načelo zakonitosti - meje sankcioniranja prekrškov - odvoz osebnega vozila - znaki, ukazi in odredbe pooblaščenih oseb
    Zahteva za varstvo zakonitosti predpostavlja, da prvi odstavek 19. člena ZPrCP taksativno našteva prekrške, za katere je predviden odvoz vozila, kar pa ne drži. Jezikovna razloga omenjene zakonske določbe pokaže, da le-ta našteva različne situacije, ki narekujejo odstranitev nepravilno parkiranega vozila.
  • 514.
    VSRS Sodba I Ips 14666/2014
    13.9.2018
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS00016518
    KZ-1 člen 283, 283/1.
    kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - kriva ovadba - pravno odločilna dejstva
    Opis kaznivega dejanja še omogoča, kar pravilno poudarja državni tožilec, pravno vrednotenje in sklepanje o obstoju (ali neobstoju) kaznivih dejanj, ki se preganjata po uradni dolžnosti, ki nista bili storjeni, kar je zakonski znak kaznivega dejanja krive ovadbe. Abstraktni zakonski tekst „kdor koga naznani, da je storil kaznivo dejanje“, je v opisu dejanja konkretiziran z navedbami, iz katerih je mogoče sklepati na zakonske znake kaznivega dejanja.
  • 515.
    VSRS Sklep VIII DoR 148/2018-6
    13.9.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00016488
    ZPP člen 367a.
    predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - čakanje na delo doma - zdravniški pregled
    Revizija se dopusti glede vprašanj:

    - Ali dejstvo, da se delavec, ki je na čakanju na delo in opravlja dopolnilno samostojno dejavnost (s.p.), ne odzove na s strani delodajalca odrejen zdravniški pregled in ga samoiniciativno opravi na drug datum, predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi?

    - Ali lahko sodišče druge stopnje spremeni sodbo sodišča prve stopnje tako, da ugotovi nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pri tem pa ne odloči o predlogu delodajalca za sodno razvezo?

    - Ali lahko sodišče druge stopnje ugotovi dejstvo, ki ga sodišče prve stopnje ni ugotovilo (konkretno, da je imel delavec soglasje za opravljanje s.p.), ne da bi izvedlo pritožbeno obravnavo oziroma dalo toženi stranki možnost, da se o njem izjavi oziroma ga izpodbija v pritožbenem postopku?
  • 516.
    VSRS Sodba II Ips 65/2017
    13.9.2018
    IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS00015840
    SPZ člen 42. ZIZ člen 192, 192/1.
    tožba za izpodbijanje zemljiškoknjižnega vpisa - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - skupno premoženje zakoncev - originarna pridobitev lastninske pravice - nakup nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku - ustaljena sodna praksa
    Pravilno je nosilno materialnopravno stališče sodišča druge stopnje, ki sklep o neutemeljenosti vseh tožbenih zahtevkov utemeljuje z nespornim dejstvom, da je bila sporna nepremičnina prodana v izvršilnem postopku.

    Pri prodaji nepremičnine stvari v izvršilnem postopku gre za originarno, ne pa derivativno pridobitev lastninske pravice. Za nastanek pravice kupca pravice pravnega prednika niso pomembne. Pridobitev temelji na izvedenem sodnem (izvršilnem) postopku, v katerem so imele stranke in udeleženci možnost uveljavljati pravna sredstva.
  • 517.
    VSRS Sklep II DoR 145/2018
    13.9.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODZ - STVARNO PRAVO
    VS00015963
    ODZ člen 1460, 1462, 1463, 1464.
    dopuščena revizija - priposestvovanje služnosti v javno korist - pogoji - izvajalec gospodarske javne službe

    Revizija se dopusti glede vprašanja pravno korektne razlage določb ODZ, in sicer paragrafov 1460 do 1464 in paragrafa 1479, vse glede možnosti priposestvovanja služnosti v javno korist in glede pogojev za priposestvovanje.

    1. 518.
      VSRS Sodba II Ips 48/2017
      13.9.2018
      STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
      VS00015581
      SPZ člen 105, 105/4, 113. SZ-1 člen 21, 29, 29/2
      reivindikacijska tožba - izročitev in izpraznitev nepremičnine - kurilnica - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - dogovor o souporabi - pravna narava dela stavbe v etažni lastnini - skupni deli stavbe - posebni skupni deli v etažni lastnini - ustanovitev posebnega skupnega dela stavbe v etažni lastnini - dopuščena revizija

      V primerih dejanske etažne lastnine je za urejanje razmerij med solastniki, kot tudi med njimi in tretjimi osebami, ključno dejansko (in ne zemljiškoknjižno) stanje. Posameznega solastnika se šteje za lastnika določenega posameznega dela, čeprav je v zemljiški knjigi vpisan le njegov (v naravi nedoločen) solastniški delež na parceli. Čeprav ne stavba ne njeni posamezni deli v zemljiško knjigo niso vpisani, se torej šteje, da ti obstajajo (in so lahko predmet pravnega prometa).

      Jasen in realiziran (na v zven razviden) pisen dogovor o ustanovitvi skupnega dela v takšnem primeru, v razmerju med "etažnimi lastniki", ki ga sklenejo, lahko zadošča za "dejansko" ustanovitev (posebnega) skupnega dela stavbe.

      pravna narava pogodbenega določila posamezni skupni del - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pomanjkljivosti sodbe - nejasnost razlogov - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - postopek vzpostavitve etažne lastnine - odtujitev stvari o kateri teče pravda - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija

    2. 519.
      VSRS Sklep VIII DoR 151/2018-6
      13.9.2018
      CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
      VS00015547
      ZPP člen 367a.
      predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - vodilni delavec - predčasna razrešitev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti
      Revizija se dopusti glede vprašanj, ali lahko delodajalec sprejme odločitev o (predčasni) razrešitvi vodilnega delavca, tudi če razrešitev ni izrecno predvidena s pogodbo o zaposlitvi oziroma internimi predpisi delodajalca, zlasti upoštevaje dejstvo, da tudi imenovanje delavca na funkcijo ni posebej urejeno in, ali je v primeru podaje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti vodilnemu delavcu, ker zaradi razrešitve s funkcije ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dela, vodilnemu delavcu treba omogočiti zagovor.
    3. 520.
      VSRS Sklep II DoR 269/2018
      13.9.2018
      CIVILNO PROCESNO PRAVO
      VS00015524
      ZPP člen 377, 384, 384/1, 384/4.
      predlog za dopustitev revizije - vrnitev v prejšnje stanje - sklep o potrditvi sklepa o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - sklep s katerim se postopek konča - zavrženje predloga za dopustitev revizije
      Kot je Vrhovno sodišče pojasnilo v številnih odločbah je postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje postopek, ki je vzporeden (akcesoren) postopku o glavni stvari. V njem se ne odloča o glavni stvari, temveč le o utemeljenosti predloga za vrnitev postopka v prejšnje stanje, konkretno o tem, ali je bilo določeno procesno dejanje zamujeno iz opravičljivega razloga. Tak sklep nima lastnosti končnosti in postopek z njim ni pravnomočno končan, zato predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
    • <<
    • <
    • 26
    • od 50
    • >
    • >>