predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00016448
ZOR člen 90. ZIP člen 251c.
sporazum o zavarovanju terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice - veljavnost sporazuma - narava sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice - sodna poravnava - izpodbijanje sodne poravnave - mandatna pogodba - veljavnost pogodbe - pooblastilo za zastopanje - veljavnost pooblastila
Neposreden kontakt med mandantom in mandatarjem pred sklenitvijo mandatne pogodbe ni nujna predpostavka za njeno veljavnost.
– pravilne uporabe materialnega prava v zvezi s časovno omejitvijo reintegracije na čas veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas in kršitve določb postopka zaradi izostanka razlogov o tem,
- bistvene kršitve določb postopka zaradi izostanka razlogov za odločitev o predlogu za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi po 118. členu ZDR-1.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - umik tožbe - izjava o umiku - različne pravne podlage
Revizija se dopusti glede vprašanj:
-ali je sodišče s tem, ko je v okoliščinah obravnavanega primera štelo, da je tožeča stranka umaknila del tožbe, zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka,
- ali je sodišče zagrešilo bistveno kršitev, ker o zahtevku ni odločilo na odškodninski podlagi.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. ZJU člen 33, 33/1, 93. ZPol člen 1, 5. KZ-1 člen 30, 30/3, 183, 183/1, 183/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - policist - rok za odpoved - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - izguba zaupanja
Za presojo pravočasnosti izredne odpovedi je odločilna dejanska ugotovitev, kdaj je bil o kršitvah tožnika obveščen generalni direktor Policije (in ne, kdaj je bila obveščena Policijska uprava A.). Teka roka ni mogoče vezati na vprašanje, kdaj bi moral biti delodajalec (generalni direktor) po navedenih ali drugih pravilih obveščen o kršitvah delavca, ampak je odločilnega pomena, kdaj je bil dejansko obveščen.
S tem, ko je tožnik dajal v promet zdravilo večjemu številu oseb (tudi izven Policije), ki je škodljivo za zdravje, zaradi česar ga v Republiki Sloveniji ni mogoče dobiti v prosti prodaji in bi se hkrati glede na delo, ki ga opravlja in osebne lastnosti moral in mogel zavedati, da ima takšno ravnanje znake kaznivega dejanja, je tožnik kršil prepoved iz 37. člena ZDR in prvega odstavka 13. člena pogodbe o zaposlitvi. Policist, ki naj bi bdel nad zakonitostjo ravnanj državljanov, krni ugled policije, če sam izvršuje znake kaznivega dejanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - grožnja - policist - rok za podajo odpovedi
Kdaj je z razlogom za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi seznanjen delodajalec je dejansko vprašanje, pri čemer je bistveno, kdaj se z razlogi seznani oseba, ki je pristojna za podajo odpovedi. Pravice in dolžnosti delodajalca v organu državne uprave in v upravi lokalnih skupnosti ter drugih državnih organih izvršuje predstojnik (33. člen ZJU); v primeru toženke je to generalni direktor policije (prvi odstavek 17. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji). Ker gre za osebo, ki nastopa in odloča v imenu Policije, subjektivni tridesetdnevni rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi prične teči od ugotovitve razloga za izredno odpoved (in storilca) s strani te osebe.
ugotovitev lastnosti zavarovanca - pravica do pokojnine - opravljanje samostojne dejavnosti - samostojni podjetnik
Tožnik je bil na dan 1. 1. 2016 upokojen in hkrati opravljal dejavnost, ki je podlaga za pridobitev lastnosti zavarovanca po 15. členu ZPIZ-2, vendar svojega dvojnega statusa v zakonskem roku ni uredil sam. Toženka je zato z izpodbijanima odločbama pravilno (po uradni dolžnosti) ugotovila, da ima tožnik od 1. 1. 2016 lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova opravljanja samostojne pridobitne dejavnosti po 15. členu ZPIZ-2 za deset ur tedensko.
Kaznivi dejanji razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1 in obrekovanja po prvem odstavku 159. člena KZ-1 sodita med kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, o katerih v primeru, da so storjena s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja, na prvi stopnji sodijo okrožna sodišča (prvi odstavek 25. člena ZKP). Iz izreka sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je bilo kaznivo dejanje razžalitve storjeno s poslanimi SMS in elektronskimi sporočili, kaznivo dejanje obrekovanja pa s poslanim elektronskim sporočilom.
Svetovni splet je skladno s teorijo in sodno prakso sredstvo javnega obveščanja, saj so vsebine, objavljene na svetovnem spletu, (razen izjemoma) dostopne vsakomur. Pri pošiljanju elektronskih sporočil je situacija drugačna; gre namreč za zasebno komunikacijo med pošiljateljem in naslovnikom, ki se prenaša s pomočjo oziroma uporabo svetovnega spleta. Elektronska sporočila so s spletom sicer neločljivo povezana, vendar takšna komunikacija zaradi uporabe tehnologije svetovnega spleta še ni javna. Vrhovno sodišče sprejema razloge izpodbijane pravnomočne sodbe (točka 4 obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje in točka 2 obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje), da gre tudi pri elektronskih sporočilih za usmerjeno, zasebno komunikacijo (tako kot pri navadni pošti), ki je namenjena (točno) določenim naslovnikom, pri čemer večje ali veliko številko naslovnikov ne pomeni, da gre za javno komunikacijo oziroma sredstvo javnega obveščanja. Navedenih značilnosti sporočil, poslanih po elektronski pošti, ne spremeni niti dejstvo, da je šlo pri več elektronskih naslovih, na katere je obsojenec pošiljal elektronska sporočila, za splošne oziroma generalne elektronske naslove, do katerih lahko ima dostop večje število ljudi, vendar je njihovo število še zmeraj omejeno, zato tudi pri pošiljanju elektronskih sporočil na takšne elektronske naslove ne gre za javno obveščanje.
Glede na dejanske ugotovitve so bile okoliščine, ki naj bi jih tožnik prikrival, toženki dobro znane. Zato je od tožnika neutemeljeno pričakovala, da ji bo te okoliščine "razkril," nasprotno pa je tožnik utemeljeno sklepal, da toženka ne dvomi v njegovo nepristranskost.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 44, 44/2.
predlog za dopustitev revizije - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - upravna odločba - omejitev priposestvovanja - dobra vera pridobitelja - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
varstvo ustavnih pravic - začasna odredba - davčna izvršba - neizkazanost nastanka težko popravljive škode - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine
Tudi v postopku davčne izvršbe se mora upoštevati morebitno dejstvo, da je postopek upravnega spora zoper odmerno odločbo prekinjen na podlagi tretjega odstavka 23. člena ZUstS, če se mora po mnenju sodišča prve stopnje tudi v konkretnem primeru sporna zakonska določba uporabiti na način, ki posega v človekove in temeljne svoboščine pravnega subjekta. V tem primeru bi učinkovito varstvo ustavnih in človekovih pravic lahko narekovalo, da se izvršitev sporne odmerne odločbe zadrži. Ta ugotovitev pa je mogoča le ob podanih ustreznih dejanskih navedbah iz katerih izhaja, da bi bilo lahko tudi v konkretni situaciji poseženo v človekove pravice pritožnice.
Očitno je, da je sodišče pred tem storilo računsko pomoto in od celotnega vtoževanega (pa s prvostopenjsko sodbo zavrnjenega) zneska v točki I/3 (1.109,04 EUR) odštelo na drugi stopnji priznani znesek (347,64 EUR) ter prisodilo razliko, namesto da bi prisodilo samo znesek 347,64 EUR. Navedeno računsko napako in zato napačno zapisan znesek v izreku sodbe je sodišče smelo odpraviti.
OZ člen 520, 521, 522, 523, 524, 525, 526. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. ZPotK-2 člen 29, 29/7. ZVPot člen 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56.
nedopustnost izvršbe - pogodba o leasingu - finančni leasing - prodaja na obroke - plačevanje obrokov za leasing - pridržek lastninske pravice - pričakovalna pravica - obveznost odkupa - pravica, ki preprečuje izvršbo - stečaj leasingodajalca - izvršba na predmetu leasinga - dopuščena revizija
V primeru, ko pogodba o finančnem leasingu vsebuje bodisi klavzulo, da njen predmet s plačilom zadnjega obroka postane last leasingojemalca, bodisi klavzulo, da predmet postane njegova last s plačilom v pogodbi dogovorjenega zneska odkupa, prevzame (tudi) značilnosti prodajne pogodbe.
Upoštevaje določbe konkretne leasing pogodbe je bilo pričakovanje leasingojemalca, ki ima stvar na podlagi obligacijskopravne izročitve že v posesti in ki obroke leasinga redno plačuje, nedvomno v fazi predstopnje k polni pravici, saj mu nastanka lastninske pravice leasingodajalec ni več mogel preprečiti. Pri rednem obročnem plačevanju je pričakovalna pravica kupca varovana vse do plačila zadnjega obroka in se s plačevanjem obrokov le še povečuje. Ta pravno varovan pridobitni položaj upnikom leasingodajalca preprečuje izvršbo na predmetu leasinga.
URS člen 39, 40, 74. ZMed člen 26, 26/4, 31, 31/1, 31/1-2, 35.
mediji - pravica do objave popravka - pogoji za objavo popravka - odklonitveni razlogi - vsebina popravka
Zavrnitev popravka iz razloga nejasnosti bi bila utemeljena le, če bi se nanašala na pojasnila glede bistvene vsebine popravka ali če bi bilo celotno besedilo popravka tako konfuzno, da bralec ne bi mogel ugotoviti, v čem in s čim popravek objavljeno obvestilo sploh izpodbija. Zaradi nejasnosti posamezne povedi, ki sporočilnega jedra popravka ne zadeva, objave popravka ni dopustno zavrniti.
delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča
Delegacija iz razlogov smotrnosti ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za sodnikovo nevestno delo ali zavlačevanje postopka.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00015009
OZ člen 82, 82/2, 561, 561/3.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - neveljavnost pogodbe - pogodbena avtonomija - izpolnitev pogodbene obveznosti - namen pogodbe - razlaga pogodbe
Razlaga pogodbe, po kateri bi šteli, da prva toženka svojih obveznosti ni izpolnila zato, ker ni sama opravila vseh opravil za očeta (ob dejanski ugotovitvi, da je zanj skrbela v pretežni meri), ne bi bila skladna z namenom sklenitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - solastnina - priposestvovanje - priposestvovanje idealnega deleža - posest - vpis v zemljiško knjigo - izbrisna tožba - dopuščena revizija
Glede na tožnikove trditve o dolgoletnem izvajanju mirne posesti na celotni nepremičnini, je dopusten njegov zahtevek na ugotovitev solastninske pravice na preostalem delu nepremičnine.
zavrženje pritožbe - pritožbeni rok - osebna vročitev - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - štetje roka - fikcija vročitve - iztek roka na nedeljo - načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča - ustaljena sodna praksa
Po sprejetem načelnem pravnem mnenju se šteje vročitev za opravljeno tudi na soboto, nedeljo, praznik ali drug dela prost dan v RS. Odločitev nižjih sodišč, da je fikcija vročitve v obravnavanem primeru nastopila na nedeljo, je torej v skladu s sprejetim načelnim pravnim mnenjem.