KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00014109
ZKP člen 372, 372-3.. URS člen 31.
kršitev kazenskega zakona - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - lahka telesna poškodba
Za prepoved sojenja v isti stvari po 31. členu Ustave v obravnavani zadevi ne gre, saj prepoved sojenja o isti stvari pomeni, da sodišče ne sme iste osebe dvakrat obravnavati za isto kaznivo dejanje in jo za isto kaznivo dejanje dvakrat kaznovati ali ponovno odločiti o obtožbi zoper isto osebo, za dejanje, za katero je bilo o obtožbi s pravnomočno sodno odločbo že odločeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00013948
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 104, 104/4, 1012. ZOR člen 1083, 1084, 1085, 1086, 1087. ZPP člen 165, 165/2. ZJS-1 člen 1. ZPOP-1 člen 16, 16/1, 17.
kreditna pogodba - garancija - bančna garancija - izdajatelj bančne garancije - odvisna bančna garancija - poroštvo - trajanje zavarovanja - bistvene sestavine pogodbe - fiksen pravni posel - rok - fiksen rok - posledice zamude - prenehanje veljavnosti pogodbe - razlaga pogodbe - razlaga jasnih pogodbenih določil - in claris non fit interpretatio
Izdajatelj bančne garancije ni le banka, ampak so izdajatelji garancij lahko tudi tisti subjekti, katerih poslovanje je varnejše in za poslovne partnerje zanesljivejše (npr. zavarovalnice in nekatere finačne institucije). Tožena stranka v ta krog subjektov nedvomno spada, saj ima v skladu z določbo 17. člena ZPOP-1 izrecno zakonsko pooblastilo za izdajanje garancij podjetjem za bančne kredite.
V sodni praksi Vrhovnega sodišča se je izoblikovalo stališče, da je bistvena značilnost fiksnega pravnega posla, da je izpolnitev po dogovorjenem roku za stranko brez pomena in da mora biti pri pogodbah iz 104. člena OZ volja, da je kasnejša izpolnitev brez pomena, še posebej izražena. Povedano drugače: pogodba se šteje za razvezano, če ni izpolnjena v določenem roku, če je taka izrecna volja pogodbenih strank izražena vnaprej (t. i. clausula irritatoria).
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje revizije
Četudi bi se upravnopravna prepoved res nanašala na obveznosti soporoka po obravnavani kreditni pogodbi, bi znesek plačil do zaključka glavne obravnave dne 11. 6. 2014 znašal samo 540 EUR.
prekršek - obstoj prekrška - zakonski znaki - vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov
Vožnjo pod vplivom prepovedane droge prepoveduje prvi odstavek 106. člena ZPrCP, termin "vpliv" prepovedane droge pa opredeljuje drugi odstavek navedenega člena. Skladno z določbo drugega odstavka 106. člena ZPrCP je vpliv prepovedane droge na voznika vozila podan že v primeru, ko se s posebnimi sredstvi oziroma napravami ali strokovnim pregledom v krvi ali slini voznika ugotovi prisotnost prepovedane droge, ne glede na (manjšo ali večjo) količino prepovedane droge v (analiziranem vzorcu) krvi ali sline.
Zakonski znaki prekrška po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 106. člena ZPrCP so podani v primeru izpolnitve nadaljnjega pogoja iz prvega odstavka 106. člena ZPrCP, torej da prepovedane droge, psihoaktivna zdravila ali snovi, pod vplivom katerih je voznik, zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo. Po presoji Vrhovnega sodišča je dejstvo, da je sposobnost voznika za vožnjo pod vplivom prepovedanih drog zmanjšana, splošno znano. Navedeno pomeni, da se (konkretni) vpliv na vožnjo voznika vozila pod vplivom prepovedanih drog v vsakem posamičnem primeru ne ugotavlja.
tuje pravo - švicarsko pravo - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - realna subrogacija - sredstva iz pokojninskega sklada - uveljavljanje višjega deleža na skupnem premoženju - nasprotna tožba
Skupno premoženje zakoncev sestavljajo vse premoženjske pravice, ki so bile v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti pridobljene z delom, del skupnega premoženja pa so tudi stvari in pravice, ki so kupljene z denarjem, ki je bil njuno skupno premoženje, ali po načelu realne subrogacije pridobljene z zamenjavo oziroma z izkupičkom za prodano stvar iz skupnega premoženja. V primeru razveze zakonske zveze se tako deli le še preostala skupna vrednost v zakonu pridobljenega premoženja.
Tožencu, tudi če meni, da je njegov delež na skupnem premoženju večji od zakonsko domnevane polovice, ni treba vložiti nasprotne tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00013818
ZPP člen 286, 339, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 370, 370/3. URS člen 22.
prodajna pogodba - soglasje volj o bistvenih sestavinah pogodbe - zavezovalni pravni posel - prenos lastninske pravice na nepremičnini - plačilo - zavrnitev dokaznih predlogov - pravica do izjave v postopku - obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje - trditveno breme - prekluzija
Vrhovno sodišče se strinja z zaključkom nižjih sodišč, da Izjava, ki sta jo podpisala tožnik in toženkin zakoniti zastopnik in je bila opremljena s toženkinim uradnim žigom, predstavlja zavezovalni pravni posel, saj sta bili pravdni stranki soglasni glede bistvenih sestavin prodajne pogodbe, in sicer predmeta (opredeljene sporne nepremičnine) in kupnine, čeprav se tožnik kot kupec ni zavezal plačati kupnine, ampak je toženkin zakoniti zastopnik potrdil, da je od njega v preteklosti prejel kupnino (46.581,43 EUR). Pravdni stranki sta se namreč dogovorili, da se plačila, ki jih je toženka dolgovala tožniku za njegovo delo na objektu, štejejo za že plačano kupnino za sporne nepremičnine. Iz Izjave pa izhaja tudi toženkina obveznost, da bo na tožnika prenesla lastninsko pravico, saj sta nižji sodišči ugotovili, da sta se pravdni stranki z Izjavo dogovorili tudi o tem, da ima tožnik na spornih nepremičninah izključno lastninsko pravico in da bosta uredili prenos lastništva v najkrajšem možnem času.
Zakonsko pravo terja, da se življenjske potrebe v zvezi z oddihom otroka prek plačevanja preživnine pravično razporedijo med oba starša. To pravilo pa ne more veljati, ko je konkretni dejanski stan v svojem teleološkem bistvu drugačen, ker so stroški otrokovega oddiha že tako ali tako razporejeni med oba starša, ker otroci v enaki meri počitnikujejo tako z enim kot z drugim staršem. V takšnem primeru gre za izjemen dejanski stan, za katerega je treba uporabiti izjemi prilagojeno pravilo - takšno, kot je tisto v odločbah višjih sodišč, na katere se sklicuje revident.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00014114
ZKP člen 344, 344/1, 354, 354/1, 358, 371, 371/1-11.. KZ-1 člen 34, 34/1, 115, 115/1, 122, 122/1, 122/2.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - poskus uboja - lahka telesna poškodba - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - sprememba obtožbe - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja
Praviloma je pri poskusu kaznivega dejanja uboja v opisu dejanja opisana tudi posledica, ki se kaže v posegu in poškodbi telesne integritete drugega, to je lahko, huda ali posebno huda telesna poškodba. Kaznivo dejanje poskusa uboja je seveda lahko izvršeno z nevarnim sredstvom, torej s sredstvom, ki je sposobno poškodovati telesno integriteto drugega in povzročiti telesno poškodbo oziroma s sredstvom, s katerim je mogoče drugemu vzeti življenje. Opis kaznivega dejanja poskusa uboja tako že po naravi stvari lahko obsega opis kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po drugem odstavku 122. člena KZ-1, to je poškodbe prizadejane z nevarnim sredstvom oziroma s sredstvom, s katerim se lahko telo hudo poškoduje.
Ko sodišče iz opisa kaznivega dejanja poskusa uboja po prvem odstavku 115. člena KZ-1 v zvezi s 34. členom KZ-1 izpusti očitek, ki opisuje poskus kaznivega dejanja uboja in ohrani tisti del opisa kaznivega dejanja, ki opisuje in konkretizira kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po drugem in prvem odstavku 122. člena KZ-1, se obdolženčev pravni položaj v ničemer ne poslabša in v njegov pravni položaj ni z ničemer poseženo.
Kadar sodišče ugotovi, da so v okviru opisa hujšega kaznivega dejanja, ki ni dokazano, pa podani znaki blažjega kaznivega dejanja, ki so v opisu dejanja tudi konkretizirani in predstavljajo dejansko del historičnega dejanskega stanu hujšega kaznivega dejanja, ki je opisano v obtožbi, lahko obdolženca spozna za krivega, če mu je seveda kaznivo dejanje dokazano, tega blažjega kaznivega dejanja. Če doda abstraktne zakonske znake blažjega kaznivega dejanja h konkretnemu opisu kaznivega dejanja, v katerem so že konkretizirani vsi zakonski znaki tega kaznivega dejanja, ne krši objektivne identitete med obtožbo in sodbo in zato dejanje ne postane drugo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00013920
ZUP člen 9, 146, 146/3, 143/4. URS člen 22. ZMZ-1 člen 21, 21/3-3, 125. ZMZ člen 75, 75/1. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 15, 16. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 4. ZUS-1 člen 20, 20/1, 59, 59/3-2, 75, 75/1-1, 75/3, 75/4, 77. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZPP člen 339, 339/2-14.
mednarodna zaščita - oprava glavne obravnave - pravica do izjave - pravica do poštenega sojenja - dokazni postopek - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - doktrina acte clair - ugoditev pritožbi
Ni pravilno stališče, da je bila kršena tožnikova pravica do izjave, ker ga organ ni soočil z neskladnostmi med njegovimi izjavami in prevedenimi listinskimi dokazi, ki jih je sam predložil.
Presoja listinskih dokazov je stvar dokazne ocene, ki jo organ opravi ob odločitvi in predstavi v sami odločbi ter se kot taka lahko nanaša na pravico do izjave le v zvezi s pravico do seznanitve z uspehom dokazovanja.
Izdaja sodbe brez glavne obravnave v nasprotju z ZUS-1 pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka v upravnem sporu.
Nejasnost razlogov izpodbijane sodbe, zakaj je sodišče prve stopnje, kljub očitni presoji, da dejansko stanje ni bilo ugotovljeno pravilno in popolno in da je bila kršena tožnikova pravica do izjave, izdalo sodbo brez glavne obravnave, predstavlja kršitev pravice do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Prav tako pa pomeni, da je možnost preizkusa izpodbijane sodbe popolnoma izključena.
dovoljenost revizije - javni razpisi - pomembno pravno vprašanje - ni vprašanje pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava
Ni razvidno, da bi vprašanja revidenta kot zaposlenega v pravni osebi, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti ribolova in je kot taka upravičena prijaviteljica na razpis, presegala pomen konkretne zadeve. Revident ne utemeljuje, da bi se vprašanja lahko pojavila izven okvira tega upravnega spora.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - dodatek za nego otroka
Dopusti se revizija glede vprašanja, ali je pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do višjega dodatka za nego otroka po tretjem odstavku 79. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih v povezavi z določbo 6. člena Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, dovolj ugotovitev zdravniške komisije, da je pri otroku prisotna katerakoli bolezen iz seznama hudih bolezni.
dovoljenost revizije - dohodnina - ustavitev postopka - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - vprašanje ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve - zelo hude posledice niso posledice izpodbijanega akta
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Z izpodbijanim dokončnim upravnim aktom ni bilo odločeno v zadevi, v kateri je pravica ali obveznost izražena v denarni vrednosti in zato vrednostni kriterij za revizijo ni izpolnjen.
Postavljeni vprašanji se ne nanašata na odločbo, ki je predmet upravnega spora, tj. sklep o ustavitvi postopka odmere davka, zato ne gre za pravno pomembni vprašanji.
Vrhovno sodišče poudarja, da vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, za dovoljenost revizije ne zadostuje.
Ker znesek davka, odmerjen po 68.a členu ZDavP-2, ni posledica izpodbijanega sklepa o ustavitvi davčnega postopka, revident zelo hudih posledic ni izkazal.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - posredovanje podatkov - priznanje položaja stranke v upravnem sporu - prizadeta oseba v upravnem sporu - nedovoljena pritožba v upravnem sporu - napačen pravni pouk - zavrženje pritožbe
ZUS-1 ne določa posebne pritožbe zoper sklep, s katerim določeni osebi, ki bi želela pridobiti položaj prizadete osebe v upravnem sporu po prvem odstavku 19. člena ZUS-1, ta položaj ni bil priznan. Prav tako pa tudi pri tem ne gre za sklep, s katerim bi bil onemogočen nadaljnji postopek, kar bi dovoljevalo pritožbo na podlagi drugega odstavka 82. člena ZUS-1.
dovoljenost revizije - izjemni vpis v višji letnik - univerza - pomembno pravno vprašanje - obseg revizijske presoje - vprašanje pravilnosti upravnega postopka - dejansko stanje kot revizijski razlog - zelo hude posledice odločitve niso izkazane
Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča. Teh zahtev revidentka z vprašanji, ki se nanašajo na pravilnost uporabe pravil ZUP, ni izpolnila. Zgolj zatrjevane, a neizkazane navedbe o možnih številčnih zlorabah postopkov pred toženo stranko, ki bi lahko izhajale iz stališča sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, temu ne zadostijo.
Zaradi zavrženja te revizije se Vrhovno sodišče še ne opredeljuje do vprašanja, ali gre pri odločanju o izjemnih študijskih možnostih študentov, ki jih podeljujejo predpisi v okviru avtonomije visokošolskih zavodov, res za pravice, o katerih je treba odločati v okviru upravnega postopka oziroma upravnega spora, kar bi ob upoštevanju razvoja prava in sodne prakse lahko terjalo poglobljen razmislek Vrhovnega sodišča.
akt zoper katerega je možen upravni spor - akt poslovanja občine - sklep občinskega sveta
Izpodbijani sklep tožene stranke o potrditvi dokumenta identifikacije investicijskega projekta ni posamični upravni akt, saj ne vsebuje vsebinske odločitve o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Gre za akt, sprejet v skladu z določbami Zakona o javnih financah zaradi spremembe načrta razvojnih programov tožene stranke in njegova vsebina in namen nista urejanje konkretnih pravic in pravnih razmerij, ampak služi kot podlaga nadaljnjim postopkom za izvrševanje občinskega proračuna.
Izpodbijani akt je tako dejansko akt poslovanja, s katerim se planira bodoča proračunska poraba in sam po sebi nima nobenih pravnih posledic za tožnike. Izpodbijani akt tudi z ničemer ne posega v lastninsko pravico tožnikov.