ZDoh-2 člen 125, 125/3. ZDavP-2 člen 3, 12, 12/1, 129, 352, 352/2. OZ člen 280, 280/1. ZDR člen 184.
neizkoriščen tedenski počitek - vojak - odškodnina za premoženjsko škodo - davki in prispevki
Tožena stranka ni izpolnila svoje obveznosti, da tožniku zagotovi ustrezen tedenski počitek. Na ta način je opravil toliko dni več dela, zaradi kršitve nezagotovljenega tedenskega počitka pa je bil ob plači, kakor je bila določena, prikrajšan tudi na premoženjskem področju.
V času sodnega postopka, v katerem se ugotavlja, ali in v kakšni višini je upnik upravičen do vtoževane odškodnine, davčne obveznosti plačnika davka še ni, saj še ni (potencialno) obdavčljivega dohodka, od katerega bi se lahko davki in prispevki obračunali in odvedli. Poleg tega, da bi bila taka odločitev preuranjena, bi sodišče z vsebinskim odločanjem o davčnih obveznostih, v tem sporu samo odločilo tudi o (potencialni) obveznosti plačila davkov in prispevkov tako delodajalca (kot plačnika davka) kot tudi samega delavca (kot prejemnika dohodka). Kdo je dolžan plačati davke oziroma prispevke in v kakšni višini izhaja iz kogentnih predpisov, pri katerih je nadzor nad zakonitostjo in pravilnostjo plačevanja v pristojnosti davčnih organov.
poškodba pri delu - padec delavca - odškodnina - kolektivno nezgodno zavarovanje - vštevanje zavarovalnine
Revizijsko sodišče je vezano na dejanske ugotovitve sodišč druge in prve stopnje, tako tudi na ugotovitev, da v tem primeru kolektivno nezgodno zavarovanje ni bilo sklenjeno kot zavarovanje pred odgovornostjo, temveč kot osebno zavarovanje.
Navedeno pomeni, da je v tej zadevi vprašanje vštevanja že prejete zavarovalne vsote treba presojati na podlagi drugega odstavka 972. člena OZ, ki določa, da ima zavarovalec oziroma upravičenec pravico do odškodnine od tretjega, ki je odgovoren za nastanek zavarovalnega primera, ne glede na njegovo pravico do zavarovalne vsote, če gre za osebno zavarovanje. Z drugimi besedami ta določba dopušča kumuliranje odškodnine in zavarovalne vsote, kadar je ta izplačana na podlagi osebnega zavarovanja.
Odgovor na vprašanje, ki je bilo dopuščeno s sklepom o dopustitvi revizije se tako glasi, da se v konkretnem primeru zavarovalnina, ki je bila tožniku izplačana na podlagi kolektivnega nezgodnega zavarovanja, ne všteva v prisojeno odškodnino, čeprav je zavarovalno premijo plačal delodajalec.
pravica do starostne pokojnine - odmera pokojnine - odmerni odstotek - pričakovane pravice
Pravico iz zavarovanja posameznik lahko uveljavi, ko zanjo izpolni pogoje, ki jih določa zakon, veljaven ob nastopu zavarovalnega primera. Tožnik pravice do pokojnine v času veljave ZPIZ-1 ni pridobil, ker ni izpolnjeval pogojev za njeno priznanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - zavrnitev dokaznih predlogov - neprimeren dokaz
Iz navedb oziroma predloga tožnika ne izhaja, v čem naj bi bil program usposabljanja in preverjanja znanja delavcev pomemben za presojo v tej zadevi, ki se nanaša na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in očitanih konkretnih kršitev.
starostna pokojnina - dokončna in pravnomočna odločba - izplačilo razlike v plačah - novo dejstvo - ponovna odmera pokojnine - učinek za naprej
Tožnici je bila z odločbo toženke z dne 2. 6. 2015 priznana pravica do starostne pokojnine od 1. 2. 2015 dalje. Po upokojitvi ji je bivši delodajalec na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 249/2015 z dne 26. 1.2016 dne 14. 3. 2016 izplačal razlike v plači za obdobje od marca 2010 do januarja 2015. Pravilno je stališče sodišča druge stopnje, da tožnici ob smiselni uporabi 118. člena ZPIZ-2 pripada pravica do višje pokojnine od naslednjega dne po vložitvi zahteve.
Dejstva, ki so nastala po pravnomočnosti prve odločbe o starostni pokojnini, so lahko podlaga le za nov zahtevek in novo odločbo na drugačni dejanski in pravni podlagi.
delo na kmetiji - pokojninska doba - zavarovalna doba - prijava v zavarovanje - elementi delovnega razmerja
Dejstvo, da delavec ni imel urejenega socialnega zavarovanja, da ni bil prijavljen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni dokaz neobstoja delovnega razmerja in v posledici zavarovalne dobe. Na podlagi dejanskih ugotovitev, da je tožnik delo na kmetiji opravljal za plačilo, neprestano, osebno in po navodilih ter pod nadzorom gospodarja, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da so podani vsi elementi delovnega razmerja, s čemer je podana podlaga za priznanje pokojninske dobe iz naslova zavarovalne dobe po določbah TZPZ in ZTPPIZ.
ZDR-1 člen 85, 85/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - pisno opozorilo - kršitev delovnih obveznosti - zloraba bolniškega staleža
Stališče sodišč druge in prve stopnje, da je toženka pisno opozorilo podala nezakonito, ker udeležba tožnika na zabavi ni podaljšala oziroma vplivala na potek zdravljenja, je v nasprotju z namenom, ki ga zakon zasleduje z institutom pisnega opozorila pred odpovedjo. Zato, da ga odvrne od nadaljnjih kršitev, lahko delodajalec delavca pisno opozori na kakršnokoli kršitev delovnih obveznosti. Sodišči pri presoji obstoja kršitve neutemeljeno nista upoštevali, da aktivna udeležba na zabavi - ne glede na to, ali je tam tožnik igral na instrument oziroma le vrtel glasbo, sedel ali poskakoval in ali si je s tem dejansko podaljšal zdravljenje - ne sodi v kontekst zdravljenja.
nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo
Sodišče prve stopnje se je za sodno razvezo odločilo po zaslišanju tožnika, ki je svojo nadrejeno označil za nevedno, neuko in z osebnostnim primanjkljajem. To izpoved je upravičeno štelo za odločilno, saj potrjuje navedbe toženke o porušenih medsebojnih odnosih.
Glede na okoliščine iz drugega odstavka 118. člena ZDR-1, to je trajanje zaposlitve tožnika pri toženki (enajst let), razlog, zaradi katerega je ugotovljena nezakonitost izredne odpovedi, pravice, ki jih je uveljavil za čas do prenehanja delovnega razmerja (nadomestilo plače za dve leti in tri mesece v okviru reparacije) ter upoštevaje prisojena denarna povračila v podobnih primerih, je sodišče druge stopnje denarno povračilo odmerilo v ustreznem znesku osmih plač.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponovljen postopek - sprememba dokazne ocene
Sodišče prve stopnje v drugem sojenju ni ugotovilo drugačnih dejstev kot v prvem (čeprav je ugotovilo nekatera nova), napravilo pa je drugačno dokazno oceno. Dejstvo, da se je po dopolnitvi dokaznega postopka prvotna presoja sodišča prve stopnje o nezakonitosti izpodbijane odpovedi izkazala kot napačna, ne pomeni kršitve tožnikove ustavne pravice iz 22. člena Ustave RS.
poklicno zavarovanje - vojak - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo - avtentična razlaga zakona - odločba Ustavnega sodišča - plačilo zakonskih zamudnih obresti
Kot izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-153/14 in U-I-123/15 z dne 12. 5. 2016, velja v razmerjih, v katerih do ugotovitve protiustavnosti še ni bilo pravnomočno odločeno (kamor spada tudi ta spor), peti odstavek 206. člena ZPIZ-2 brez vsebine, ki mu jo je določila avtentična razlaga. To pomeni, da je bil tožnik že ob vložitvi zahteve v letu 2013 upravičen do enkratnega izplačila sredstev, ki jih je imel na svojem osebnem računu pri toženki. Tožnikova zahteva je bila namreč že takrat popolna, saj prenehanje delovnega razmerja pri MORS (zaradi katerega je toženka tožnikovo zahtevo zavrnila) na podlagi petega odstavka 206. člena ZPIZ-2 ni bilo pogoj za izplačilo sredstev.
Toženka bi morala v skladu s 310. členom ZPIZ-2 odkupno vrednost premoženja, vpisanega na osebnem računu tožnika, slednjemu izplačati najkasneje v 30 dneh po podaji zahteve za izplačilo dne 31. 7. 2013, torej najkasneje 30. 8. 2013. Ker mu jih ni, je bila od 31. 8. 2013 dalje s plačilom v zamudi in je dolžna tožniku plačati tudi zakonske zamudne obresti.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja
Glede na ugotovitev, da se tako po klasični kot po minimalno invazivni metodi doseže enak končni rezultat oziroma enakovredne učinke zdravljenja, je zmotna presoja, da so bile v Sloveniji možnosti zdravljenja izčrpane. Tožniku je bila namreč na voljo operacija po klasični metodi, ki je medicinsko priznana in (kot ugotovljeno) enakovredna minimalno invazivni metodi, ki se v relevantnem obdobju v Sloveniji ni izvajala.
Pokojnina se na podlagi 111. člena ZPIZ-2 izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Osebam, ki ob uveljavitvi pravice niso zavarovane, se pokojnina na podlagi drugega odstavka tega člena izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj.
Pravna podlaga za preračun pokojnine s faktorjem 0,732 je tretji odstavek 390. člena in tretji odstavek 391. člena ZPIZ-2. Valorizacijski količniki, oblikovani na podlagi 47. člena ZPIZ-1, so iz leta v leto padali. V ZPIZ-2 je določen drugačen način določitve valorizacijskih količnikov, zaradi česar se bistveno zvišuje pokojninska osnova. Zato jo je treba preračunati s faktorjem 0,732. S tem je zagotovljena primerljivost pokojnin ob prehodu iz prejšnjega v nov sistem urejanja pravic iz obveznega zavarovanja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - pooblaščena oseba - zakoniti zastopnik - potek mandata - vpis v register
Novi zakoniti zastopnik toženke ne le, da ni bil vpisan v sodni register, niti imenovan ni bil in je bil v sodni register še vedno vpisan A. A., ki naj bi mu mandat potekel že leta 2006. Toženka do 6. 6. 2016 ni storila ničesar, da bi uredila zastopstvo, zato se ne more sklicevati na neveljavnost odločitev, ki jih je sprejel A. A.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - postopek za vrnitev poslovne sposobnosti - sodna praksa - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je v sklepu II DoR 341/2015 z dne 7. 1. 2016 zavzeto stališče, da vloga poslovno nesposobne osebe nima pravnih učinkov in zato o njej ni mogoče vsebinsko odločati. Vendar pa je obravnavana zadeva postopek, v katerem velja izjema od navedenega splošnega pravila. Gre namreč za postopek za vrnitev poslovne sposobnosti, ki je urejen v drugem poglavju ZNP.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - nepravdni postopek - postopek za določitev nujne poti - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V nepravdnem postopku za dovolitev nujne poti revizija ni dovoljena in je zato tudi ni mogoče dopustiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - DENACIONALIZACIJA
VS00012710
ZDen člen 72, 72/2. ZDavP-2 člen 12, 12/4, 59, 59/1, 325, 325/1, 325/4, 325/5. ZDoh-2 člen 125, 125/3. OZ člen 280, 280/1. ZPP člen 7, 212.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - stroški upravljanja premoženja - hipotetična najemnina - razpravno načelo - preiskovalno načelo - trditveno in dokazno breme - davki - davčna obveznost - davčni odtegljaj - davčnopravna obravnava nadomestila zaradi nemožnosti uporabe premoženja - izrek sodne odločbe - časovne meje pravnomočnosti - nominalna višina obresti
Dostavek v izreku, da mora toženec od prisojenega zneska obračunati in plačati davek ter tožniku izplačati neto znesek, predstavlja konkretizacijo zakonske obveznosti toženke, ki nastane šele po pravnomočnosti pravdnega postopka, zato lahko predstavlja le dodatno opozorilo tožencu, da izvrši zakonsko obveznost obračuna in plačila davka. Zaradi svoje pojasnilne narave sodi v obrazložitev sodne odločbe, kadar bo sodišče prisojalo denarne zneske, ki so po davčni zakonodaji predmet obdavčitve. V izrek sodbe, ki predstavlja izvršilni naslov in v katerem mora sodišče odločiti o postavljenih tožbenih zahtevkih in v njihovih mejah, pa takšen dostavek ne sodi.
Predlog Okrožnega sodišča na Ptuju je utemeljen, saj iz trditvene podlage izhaja, da gre v obravnavani zadevi za spor o plačilu najemnine in s tem za spor iz najemnega razmerja. Na podlagi 3. točke drugega odstavka 30. člena ZPP pa je za takšne zadeve podana pristojnost okrajnega sodišča.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - dvom v nepristranskost pristojnega sodišča
V skladu z ustaljeno sodno prakso kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, ne predstavljajo tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP. Tako Okrajno sodišče v Ljubljani kot Okrožno sodišče v Ljubljani sta samostojni in neodvisni sodišči, kar velja tudi za sodnike enega in drugega sodišča, pri čemer je Okrajno sodišče v Ljubljani (za razliko od ostalih okrajnih sodišč, ki so organizacijske enote okrožnega sodišča z njegovega območja) samostojna organizacijska enota (drugi odstavek 114. člena Zakona o sodiščih). Zgolj dejstvo, da je sedež obeh sodišč v Ljubljani in da naj bi šlo „v očeh javnosti“ za eno sodišče, pri čemer med obema sodiščema ni nobene povezave, po oceni Vrhovnega sodišča ne zadošča za upravičen dvom v nepristranskost kateregakoli sodnika Okrajnega sodišča v Ljubljani kot takšnega, ampak predstavlja neargumentiran subjektiven dvom obdolženčevega zagovornika v nepristranskost sojenja.
Ker je pritožnica pritožbo umaknila preden je Vrhovno sodišče o njej odločilo, je Vrhovno sodišče v skladu z določbami ZPP in ZUS-1 ugotovilo njen umik.