predlog za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - laičen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP). Izjemoma sme pravdna dejanja v tovrstnem postopku opravljati stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če ima ta opravljen pravniški državni izpit in v postopku predloži dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu (četrti odstavek 86. člena ZPP v povezavi s 367.č členom ZPP). Predlagatelj je predlog vložil sam, pri čemer ni izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00019600
ZPP člen 112, 112/1, 325. OZ člen 369, 369/5, 405, 405/2, 1018.
posojilna pogodba - poroštvo - porok in plačnik - solidarno poroštvo - prenos terjatve - pravno nasledstvo - solidarna obveznost - zavarovanje terjatve - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja - dopolnilna sodba - dopolnitev revizije po izteku roka - dovoljenost revizije - navadno sosporništvo - učinki pravdnih dejanj sospornikov
Trajanje izvršilnega postopka ne more biti v prid dolžniku na način, da bi v vmesnem času upnikova terjatev postala neiztožljiva (zastarana).
Tožnica h kreditni pogodbi ni pristopila kot porok in plačnik, zato s plačilom nanjo ni prešla upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi. Dolg je poravnala kot solidarna dolžnica, zato ima pravico, da zahteva povrnitev celotnega zneska obveznosti od tistega solidarnega dolžnika, v čigar izključnem interesu je bila solidarna obveznost sklenjena.
OZ člen 280, 280/1. ZDavP-2 člen 12. ZDavP člen 114. ZDPZP člen 4, 11, 11/3.
nezgodno zavarovanje - višina zavarovalnine - davek od prometa zavarovalnih poslov - nastanek davčne obveznosti - zavezanec za plačilo davka - plačnik davka - jezikovna razlaga zakona
To, da je z namensko razlago zakona mogoče sklepati o tem, kdo je mišljen kot davčni zavezanec, materialnopravno še ne vzpostavlja njegove javnopravne (davčne) obveznosti. Ta mora biti določena z jasnim in nedvoumnim zakonskim pravilom. Ker v konkretnem primeru zavarovančeva obveznost ni določena na takšen način, slednjega ni mogoče šteti za davčnega zavezanca. Čim je tako, pa ni podlage za to, da bi zavarovalnica lahko zmanjšala svojo pogodbeno obveznost v razmerju do zavarovanca oziroma da bi jo transformirala na način, da bi del obveznosti poravnala direktno njemu, preostali del pa tako, da bi zanj plačala sporni davek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00019542
ZPPDej člen 15, 21, 30. ZPP člen 367a, 367c, 367c/4. URS člen 22, 23, 35.
predlog za dopustitev revizije - prekop in prenos posmrtnih ostankov - soglasje najemnika groba - pravica do sodnega varstva - pravica do enakega varstva pravic - pravica do pietete - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
DENACIONALIZACIJA - POPRAVA KRIVIC - STVARNO PRAVO
VS00017714
ZIKS člen 145a. ZDen člen 2, 16, 16/2, 18, 18/1, 19, 19/1-1, 32, 32/1, 32/2, 88. ZVEtL-1 člen 7, 42, 43. Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (2000) člen 4, 5, 8. ZSZ člen 2.
zaplemba premoženja na podlagi kazenske sodbe - vrnitev zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena ZIKS - vrnitev zaplenjenega premoženja po določbah ZDen - oblika vrnitve zaplenjenega premoženja - ovire za vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi - stavbna zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - vrtec
Ovire za vračilo v naravi predstavljajo izjemo od splošnega načela ZDen, da se upravičencem podržavljeno premoženje primarno vrača v naravi. Le če to ni mogoče zaradi ovir po ZDen ali drugem zakonu, upravičencem pripada odškodnina. Zato mora obstoj ovir dokazati tisti, ki se nanje sklicuje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00018471
ZNP člen 119, 205, 205/1-4, 207, 207/2. OZ člen 46, 95, 96, 97, 98, 99, 468. ZEN člen 9.
nepravdni postopek - delitev solastnine - oblikovalna odločba - originarna pridobitev lastninske pravice - res iudicata - prodaja nepremičnine - poslovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - manjša površina nepremičnine - zmota o bistveni lastnosti predmeta - stvarna napaka - jamčevalni zahtevek - neupravičena pridobitev - prekinitev postopka - začetek stečajnega postopka nad stranko po opravi vseh pravdnih dejanj v zvezi z revizijo
Pravni temelj za pridobitev toženkine lastninske pravice je oblikovalna sodna odločba, na podlagi katere je v trenutku pravnomočnosti originarno pridobila lastninsko pravico na nepremičnini. Manjša površina nepremičnin, ki so v nepravnem postopku pripadle pravnemu predniku tožnice, in ki je bila ugotovljena po pravnomočno zaključenem nepravdnem postopku delitve solastnine, v razmerju med toženko in tožnico kot singularno pravno naslednico bivšega solastnika, ne ustvarja nobenih pravnih posledic in toženke ne more bremeniti.
Manjša površina kupljenih nepremičnin bi lahko pomenila kvečjemu zmoto o lastnosti predmeta (46. člen OZ), na podlagi katere bi tožnica v skladu z določbami 95. do 99. člena OZ s tožbo zoper prodajalca (ob izpolnjeni bistveni in opravičljivi zmoti) lahko zahtevala razveljavitev prodajne pogodbe oziroma stvarno napako, zaradi katere bi v skladu z določbo 468. člena OZ zoper prodajalca lahko uveljavljala jamčevalne zahtevke.
predlog za dopustitev revizije - laičen predlog - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP). Izjemoma sme pravdna dejanja v tovrstnem postopku opravljati stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če ima ta opravljen pravniški državni izpit in v postopku predloži dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu (četrti odstavek 86. člena ZPP v povezavi s 367.č členom ZPP).
Zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi predlagatelja, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita, ne opravičuje, da bi smel sam vložiti predlog za dopustitev revizije.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odškodninska odgovornost zaradi opustitve vzdrževanja - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - krivdna odgovornost - odgovornost lastnika nepremičnine - odgovornost občine - vzdrževanje cestnih površin v zimskih razmerah - padec na poledeneli površini - poškodba pešca zaradi vdolbine v asfaltu - neravna tla običajne pohodne površine - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - skrbnost dobrega strokovnjaka
Zahteva, da bi morala tretja toženka poskrbeti, da se mesto tožnikovega padca v zimskih razmerah še dodatno posipava s peskom in soljo, nasprotuje stališču Vrhovnega sodišča iz zadeve II Ips 353/2009. V konkretnem primeru ne gre za škodni dogodek, za katerega odgovarja tretja toženka po pravilih o krivdni odgovornosti. Niti iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč niti iz tožnikove trditvene podlage ne izhaja zaključek, da je tretja toženka opustila skrb za primerno in pravočasno čiščenje funkcionalnih površin, namenjenih za dostop do vrtca. To pomeni, da vzrok za tožnikov padec ne izvira iz njene sfere. Glede na dejstvo, da je tožnik hodil v zgodnjih jutranjih urah in v zimskih razmerah, bi poledenela tla moral pričakovati in se gibati z ustrezno previdnostjo.
ZSpo člen 64, 64/1, 64/2. ZLNDL člen 3, 3/1. ZDru člen 37, 37/1.
družbena lastnina - lastninjenje po ZSpo - pravica do uporabe - športni objekt - športni objekt občinskega pomena - lastninjenje športnega objekta - namen uporabe nepremičnine - gostinski lokal
Nepremičnine, ki so bile v družbeni lastnini, na kateri je imelo pravico uporabe športno društvo, pa niso namenjene športni dejavnosti, se ne lastninijo po določbah Zakona o športu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor - odgovornost države za delo sodišč - odgovornost države zaradi ravnanja sodnika pristojnega sodišča - protipravno ravnanje sodnika - objektivna nepristranskost sodišča
Ni primerno, da bi sodnik istega sodišča presojal o protipravnosti ravnanja svojega kolega, saj bi to lahko vzbudilo dvom v objektivno nepristranskost sodišča.
ZFPPIPP člen 20, 20/1, 20/2, 46, 253, 254, 255, 296, 296/1, 296/5. OZ člen 34, 34/1.
stečajni postopek - lex specialis - začetek stečajnega postopka - predmet obveznosti - nedenarna terjatev - pretvorba nedenarne terjatve v denarno terjatev - prijava terjatve - prenehanje terjatve
Pravila ZFPPIPP imajo značilnost posebnih pravil, ki se uporabljajo le za nekatere obligacijske pravice in položaje. Začetek stečajnega postopka glede na izpolnitveno ravnanje tako vpliva na vse denarne terjatve ter na nedenarne dajatvene in storitvene terjatve (ki neposredno vplivajo na obseg stečajne mase).Z začetkom stečajnega postopka za prej opisane terjatve upnikov, nastanejo določene materialnopravne posledice, ki so urejene v pododdelku 5.3.2. ZFPPIPP. Nedenarne terjatve se pretvorijo v denarne terjatve in se morajo kot take tudi prijaviti v stečajnem postopku.
Tožničino sklicevanje na nepoznavanje prava pri vlaganju laične pritožbe ne more predstavljati opravičljivega razloga, s katerimi bi lahko uspela v revizijskem postopku. Pravni red lahko deluje le v okviru fikcije, da vsi subjekti poznajo pravna pravila, in da so se dolžni po njih ravnati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranost sodišča - odškodninski spor - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Ker stranka zahteva plačilo odškodnine zaradi postopanja pristojnega sodišča in tudi od sodnika pristojnega sodišča, bi bilo lahko z odločanjem o njenem zahtevku pri tem sodišču ogroženo zaupanje strank in zaupanje javnosti v nepristranskost sodišča.
dovoljenost revizije - premoženjski spor z nedenarnim zahtevkom - skupno premoženje zakoncev - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Tožnica je uveljavljala tožbeni zahtevek za ugotovitev obsega skupnega premoženja (stanovanja, poslovnega prostora in gospodarske družbe) ter deležev na njem. Ob tem je navedla le vrednost stanovanja (110.000,00 EUR) in poslovnega prostora (90.000,00 EUR). Kot vrednost spornega predmeta je zato označila seštevek (skupno vrednost), ki znaša vsaj 200.000,00 EUR. Vrednosti gospodarske družbe pa tožnica v tožbi ni podala, čeprav je navedla, da bo to storila. Izostanek navedbe spornega predmeta onemogoča preizkus dovoljenosti revizije po vrednostnem kriteriju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00018094
ZPP člen 196, 197, 367, 367/1, 374, 374/2, 377. OZ člen 1. SPZ člen 137, 137/1, 154, 154/2-2.
zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - hipotekarna tožba - dovoljenost revizije zoper sklep o zavrženju pritožbe - prepozna pritožba - navadno sosporništvo - rok za pritožbo - rok za revizijo - zavrženje revizije
Ugotovljena okoliščina, da sta toženca kot samostojni pogodbeni stranki sklenili pravni posel o ustanovitvi hipoteke – vsaka v okviru svojega solastninskega deleža na nepremičnini, mogoča in pogojna terjatev pa se je zavarovala z vknjižbo hipoteke na vsakem od idealnih solastniških deležev posebej - predstavlja podlago za nujen zaključek, da bi lahko bili odločitvi zoper vsakega toženca različni. Zato prvotoženka ne uživa procesne koristi v smislu 197. člena ZPP, ki določa, da če se iztečejo roki za določena pravdna dejanja za posamezne enotne sospornike ob različnem času, lahko opravi vsak sospornik to pravdno dejanje vse do takrat, ko še teče rok za kateregakoli izmed njih.
Ker prvotoženka ni pravočasno izpodbijala sodbe sodišča prve stopnje z rednim pravnim sredstvom, je tudi izgubila pravico izpodbijati z izrednim pravnim sredstvom sodbo sodišča druge stopnje. Ker toženi stranki, nista enotna sospornika, pa revizijske navedbe drugotoženca prav tako ne morejo koristiti prvotoženki (primerjaj določbo 196. člena ZPP, po kateri se le pri enotnih sospornikih raztezajo učinki pravdnih dejanj, ki so jih opravili drugi sosporniki, tudi na tiste sospornike, ki so zamudili kakšno pravdno dejanje. To pa pomeni, da je tudi revizija drugotoženca nedovoljena, kolikor se tudi on smiselno zavzema za izpodbitje pravnomočne odločitve v zvezi s prvotoženkinim solastninskim deležem.
Ker je tožeča stranka na podlagi zahteve v garanciji določeni znesek upravičencu plačala, je s tem tožeča stranka pridobila pravico do poplačila od tožencev kot hipotekarnih dolžnikov iz notarskega sporazuma, katerima se plačilna obveznost ni povečevala, temveč prav nasprotno odlagala njena realizacija.
ZPP člen 41, 41/2, 191, 191/1-1, 195, 196, 367, 367/2, 367/3, 367/4, 367/5, 377. OZ člen 393, 393/3.
dovoljenost revizije - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov na aktivni strani - enotno sosporništvo - navadno materialno sosporništvo - deljiva terjatev ali obveznost - solidarna terjatev ali obveznost - zavrženje revizije
Po ustaljeni sodni praksi velja, da imamo pri subjektivni kumulaciji na aktivni strani toliko pravnih razmerji, kolikor je subjektov na upniški strani. Seštevanje vrednosti posameznih denarnih zahtevkov, ki so sporni, iz petega odstavka 367. člena ZPP velja le za objektivno, ne pa tudi za subjektivno kumulacijo zahtevkov. Zato se dovoljenost revizije presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP, torej po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
Izjemi od tega pravila sta enotno sosporništvo (ki pomeni sovpadanje objektivne in subjektivne kumulacije) in solidarnost terjatve oziroma obveznosti. V teh dveh procesnih položajih je vrednost spornega predmeta lahko le en(otn)a.
objektivna odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - mostovno dvigalo - pojem nevarne stvari - pravilna uporaba stvari - krivdna odgovornost
V primeru, da bi se dvigalo uporabljalo v skladu s predpisi o varstvu pri delu in v skladu z njegovim namenom, do škodnega dogodka, kakršen je obravnavani, sploh ne bi moglo priti. To pa pomeni, da mostno dvigalo samo po sebi ni nevarna stvar v smislu pravil odškodninskega prava in objektivne odškodninske odgovornosti.
Imetnik (nevarne) stvari ni objektivno odškodninsko odgovoren v primeru, ko stvar, ki sicer sama po sebi ni nevarna, takšna postane zaradi njegovega nedopustnega ravnanja (ali opustitve) ali zaradi nedopustnega ravnanja tretjih oseb. V takšnih primerih je odgovornost za škodo lahko le krivdna.
revizija zoper odločitev o obrestih - določitev vrednosti spornega predmeta - kapitalizirane obresti - zavrženje revizije
Obresti so za določitev vrednosti spornega predmeta lahko relevantne le, če so uveljavljene kot glavni zahtevek - torej kot osnovni in edini razlog za začetek pravde. Kadar se uveljavljajo skupaj z glavnico, štejejo za postransko terjatev, ki na vrednost spornega predmeta ne vpliva.
ZPP člen 7, 7/1, 7/2, 254, 254/2, 254/3, 298, 339, 339/2I-14. OZ člen 154, 154/1, 154/2.
načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku - izvedensko mnenje - nejasnosti v izvedenskem mnenju - odprava pomanjkljivosti v mnenju - ugotavljanje dejstev, ki niso bila zatrjevana - dokazni predlog - nov dokazni predlog - razpravno načelo - preskakovanje pravnih sredstev - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotja v razlogih sodbe - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - protipravnost - protipravno ravnanje povzročitelja - skrbnost ravnanja - prometna nesreča
Če sodišče ugotovi, da je izvedensko mnenje nejasno, nepopolno ali pa samo s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, mora te pomanjkljivosti po uradni dolžnosti odpraviti. Z zahtevo za dopolnitev izvedenskega mnenja, čeprav pravdni stranki naj nista imeli pripomb, sodišče ni kršilo razpravnega načela iz prvega odstavka 7. člena ZPP.
Subsumpcija dejanskih ugotovitev pod določeno zakonsko normo je možna šele, ko so pravnorelevantna dejstva ugotovljena do stopnje prepričanja. Zato je bistvenega pomena, da ugotovljeno dejansko stanje ne pušča nobenega dvoma o poteku prometne nesreče, kadar sodišče ugotovi protipravnost ravnanja obeh udeležencev prometne nesreče, le eno od teh ravnanj pa naj bi bilo v vzročni zvezi z nastalo škodo.