javna dražba – sklep o domiku nepremičnine - število izjav predkupnega upravičenca
Zakon sicer ne določa, kolikokrat lahko predkupni upravičenec izjavi, da kupuje nepremičnino pod enakimi pogoji, vendar je pri tem treba izhajati iz namena same dražbe, ki je v tem, da se nepremičnina, ki je predmet izvršbe, proda po čim ugodnejši ceni, zato se vse lahko ponovi tolikokrat, da je dosežena najvišja cena oziroma, da ni višje ponudbe.
načelo kontradiktornosti - načelo enakega varstva pravici - pravica do izjave v postopku - dokazi in izvajanje dokazov - pravica do izvajanja dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - ponovitev dokaza z izvedencem - postavitev novega izvedenca - navajanje dejstev in dokazov - prekluzija - opravičljiva novota - pritožbena novota - pritožbena obravnava - izvedenec
Načelo kontradiktornosti omogoča strankam, da spoštujejo načelo enakosti orožij in se izjavijo o navedbah nasprotne stranke v vseh fazah postopka. Vendar pa konkretizacija tega načela ne pomeni, da bi moralo sodišče v pravdnem postopku izvesti vse dokaze, ki jih predlagajo stranke, ampak le tiste, ki so pomembni za odločitev v dani fazi postopka. Če sodišče razumno oceni, da predlagani dokazi za ugotovitev določenih dejstev v sporu niso odločilni, tudi v primeru, ko so ta dejstva že dovolj izkazana z drugimi dokazi, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati, svojo odločitev pa mora prepričljivo in izčrpno obrazložiti.
finančni lizing - lizinški obroki - odstop od pogodbe - plačilo odškodnine - trditveno in dokazno breme
Od dolgovanih lizinških obrokov je treba odbiti pridobljeno korist, ki je enaka višini preostale vrednosti predčasno vrnjenega predmeta lizinga, kajti odškodnina škode ne sme presegati, sicer gre za kazen ne pa za odškodnino.
pooblastilo – začetek stečajnega postopka – prenehanje pooblastila odvetniku zaradi začetka stečajnega postopka
Ker je pritožbo vložil odvetnik, čigar pooblastilo je prenehalo zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka, pooblastila stečajnega upravitelja pa ni predložil, je potrebno njegovo pritožbo zavreči.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 5/3.
Ker tožba v obravnavani zadevi ni stvarnopravna tožba v smislu Uredbe št. 44/2001, gre lahko le za obligacijskopravno odškodninsko tožbo, za katero člen 5(3) Uredbe št. 44/2001 določa tudi pristojnost sodišč kraja, kjer je prišlo ali kjer grozi škodni dogodek (tožbe v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti).
poklicna bolezen – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost
Za škodo, ki jo je tožnica utrpela zaradi vplivov iz delovnega okolja, ki so povzročili poklicno bolezen, je tožena stranka kot delodajalec objektivno odgovorna, saj delo, ki ga je tožnica opravljala, to je delo s kemičnimi substancami, predstavlja nevarno dejavnost.
skupščina delniške družbe - neveljavnost sklepov skupščine delniške družbe - potrebna večina za sprejem sklepa
Z neveljavnostjo so lahko sankcionirani tisti sklepi skupščine delniške družbe, pri katerih sprejetju je bil kršen zakon ali statut in te kršitve vplivajo na veljavnost sklepa (2. tč. 1. odst. 395. čl. Zakona o gospodarskih družbah, v besedilu, veljavnem na dan sprejema izpodbijanega sklepa, t.j. do novele ZGD-1A). V obravnavanem primeru pa ni tožnik v tožbi niti navajal, katere določbe statuta oziroma zakona naj bi bile kršene s tem, da je skupščina tožene stranke na seji dne 20.5.2008 sprejela namesto ločenega sklepa 3.a in 3.b, enovit sklep.
neobrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi - pravno relevantna dejstva - prevzem dolga
Dolžnik v ugovoru pravno relavantnih dejstev ni navajal; zatrjeval je, da se je prejšnji lastnik dolžnika zavezal, da bo poravnal terjatve upnikov do dolžnika, nastale do določenega datuma. Dolžnik je torej trdil, da je prejšnji lastnik prevzel dolg; vendar pa gre za prevzem dolga le takrat, ko upnik da svojo privolitev (1. odst. 427. čl. OZ). V obravnavanem primeru pa ni dolžnik v ugovoru niti zatrjeval, da bi s prevzemom dolga upnik soglašal.
javni uslužbenec – sklep o premestitvi – obrazložitev sklepa – ocena predstojnika – učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa
Predstojnik tožene stranke bi moral v sklepu o premestitvi obrazložiti vse razloge, ki so ga vodili k odločitvi in sicer bi moral navesti, na kakšen način naj bi s premestitvijo zagotovili učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa. Zgolj navedba, da se izpodbijani sklep izdaja na podlagi zakonske določbe, ker je predstojnik ocenil, da je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa, ne zadošča za oceno, da je sklep o premestitvi zakonit.
ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12. ZIP člen 251c.
izvršilni naslov - pravnomočno razsojena stvar
Izvršilni naslov, ki je bil podlaga sklepu o dovolitvi izvršbe, ima naravo sodne poravnave, ta pa ima učinek pravnomočne sodbe in učinkuje med strankama tako, da sta vezani nanjo in jo morata šteti za resnično in pravilno in zato ne smeta začeti pravde v isti stvari. Če bi pravdno sodišče (v pravdi) meritorno odločalo o utemeljenosti ugovora zoper sklep o dovolitvi izvršbe glede višine terjatve bi ponovno odločalo o stvari, o kateri je bilo med istima strankama odločeno, kar p ni dopustno.
Tožnik, ki je v času prenosa dejavnosti opravljal delo poslovodje bencinskega servisa, bi moral biti prevzet skupaj z ostalimi zaposlenimi ne glede na to, ali je delodajalec prevzemnik (drugotožena stranka) kot samostojni podjetnik posameznik potreboval poslovodjo za nadaljnje upravljanje bencinskega servisa ali ne.
stroški in nagrada izvedenca – plačilo po zastopniku
Iz podatkov AJPES za predlaganega zastopnika res ne izhaja, da bi bil pooblaščen za dejavnost zastopanja. Za takšno zahtevo v določbah ZDDV-1 ni podlage.
Pritožba ima prav, da je sodišče prve stopnje tožeči stranki neutemeljeno priznalo 123,00 EUR za izvensodni zahtevek. Na podlagi določila prvega odstavka 14. člena Zakona o odvetniški tarifi – ZodvT zajema nagrada celotno storitev odvetnika od prevzema do dokončanja zadeve. Po tar. št. 2100 znaša nagrada za preizkus možnosti uspeha pravnega sredstva, kar pomeni predpravdni zahtevek in nadaljnji predpravdni postopek res nagrado s količnikom 0,5 – 1,0 vendar se nagrada všteje v nagrado za postopek s pravnim sredstvom. Do samostojne nagrade po taf. št. 2100 bi bil odvetnik upravičen v primeru, da bi že s predpravdnim zahtevkom uspel in ne bi vložil tožbe, tako pa je nagrada za tak zahtevek že všteta v nagradi za postopek na prvi stopnji (tar. št. 3100).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število presežnih delavcev
Pri toženi stranki je šlo za večje število presežnih delavcev v smislu določbe 96. člena ZDR, ker je v obdobju treh mesecev od trenutka, ko je tožena stranka izvedela, da ne bo več opravljala čiščenja prostorov v določenem objektu, do podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici, prenehala potreba po delu več kot dvajset delavcev. V to številko je treba šteti tako delavce, ki so prejeli odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kot delavce, ki so sami podali odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ker so se zaposlili v družbi, ki je s strani tožene stranke prevzela čiščenje prostorov v tem objektu.
vročanje pisanj – sprememba naslova – izredna pravna sredstva – obnova postopka – opustitev vročitve
Od trenutka, ko je tožba toženi stranki vročena, mora ta sama skrbeti, da sodišču pravočasno sporoči spremembe naslova in si s tem zagotovi vročitev pisanj.
odmera odškodnine - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke
Pravilno je opozorilo, da bi lahko šlo zgolj za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, do odškodnine iz tega naslova pa bi bila tožnica po stališču sodne prakse upravičena le, če bi bilo močnejše intenzivnosti in trajalo daljši čas ali če bi to opravičevale posebne okoliščine. Teh okoliščin pa ni niti zatrjevala, tudi v pritožbi ne. Samo navedba, da je narava njenega dela takšna, da je moč pričakovati, da bo imela dodatne bolečine, ne zadostuje.
Če se tožnica ni mogla udeležiti naroka za glavno obravnavo, na katerem naj bi bila zaslišana, bi lahko sodišču poslala opravičilo za izostanek in prošnjo za preložitev naroka. Če stranka tega ne stori, sodišče prve stopnje ni dolžno izvesti dokaza z njenim zaslišanjem.