Protipravno ravnanje je našlo v opustitvi namestitve omejilcev na konca lesenih prečk, ki bi preprečila nekontrolirano premikanje jeklenih palic. To ravnanje je v nasprotju s predpisi o varstvu pri delu.
V konkretnem primeru je bila tožnikova naloga sicer enostavna, vendar že samo dejstvo, da je moral stati v bližini delovnih sredstev, iz katerih izvira povečana škodna nevarnost za okolico, oziroma jim streči, zadostuje, saj je bil s tem vključen v nevarno dejavnost. Prelaganje 500 kg težkih palic, ki so se sposobne kotaliti, nedvomno predstavlja nevarno dejavnost.
ZIZ člen 30/5, 38. OT tar. št. 20, 20/1, 20/3, 27, 27/8.
izvršilni stroški – zastopanje na naroku – trije naroki za javno dražbo
Na prvem in drugem prodajnem naroku je sodišče le ugotavljalo, ali so izpolnjeni pogoji za narok in ugotovilo, da ni bila položena nobena varščina, prav tako pa tudi prisotna upnica v vodilni zadevi ni nastopila kot ponudnica. Zato je za vrednotenje zastopanja na prvem in drugem prodajnem naroku v konkretnem primeru treba uporabiti določbo osmega odstavka Tar. št. 27 OT v zvezi s tretjim odstavkom Tar. št. 20, torej za 50 % znižano nagrado iz Tar. št. 18 znižati za 25 %.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število presežnih delavcev
Pri toženi stranki je šlo za večje število presežnih delavcev v smislu določbe 96. člena ZDR, ker je v obdobju treh mesecev od trenutka, ko je tožena stranka izvedela, da ne bo več opravljala čiščenja prostorov v določenem objektu, do podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici, prenehala potreba po delu več kot dvajset delavcev. V to številko je treba šteti tako delavce, ki so prejeli odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kot delavce, ki so sami podali odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ker so se zaposlili v družbi, ki je s strani tožene stranke prevzela čiščenje prostorov v tem objektu.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 39.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
V času podaje sporne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je odpovedne razloge, pravice in obveznosti delodajalca ter postopek odpovedi določal ZDR, določbe v zvezi s tem pa je vsebovala tudi za toženo stranko veljavna kolektivna pogodba dejavnosti. Te določbe so se nanašale predvsem na način izbire presežnih delavcev in so določale kriteriji, ki bi jih tožena stranka pri izbiri delavca, kateremu bo podala odpoved, morala upoštevati.
pravična denarna odškodnina – nepremoženjska škoda – subjektivne značilnosti oškodovanca
Res je sicer, da se bolečinski prag pri posameznikih razlikuje, vendar je v odškodninskem pravu izhodišče za odmero odškodnine povprečni oškodovanec, medtem ko se subjektivne značilnosti konkretnega oškodovanca, skladno z načelom individualizacije odškodnine, upoštevajo le v razumni meri. Morebitna preobčutljivost oškodovanca zato ne opravičuje višje odškodnine.
ZZK člen 9. ZZK-1 člen 6, 141. ZGO-1 člen 211, 212, 213, 214. ZJC člen 2, 3.
javno dobro - vpis služnostne pravice po ZJS – javna cesta – pridobitev služnosti na javnem dobru – lastnik javnega dobra
Javna cesta mora biti vpisana v zemljiško knjigo kot javno dobro v lasti države, če gre za državno cesto ali kot javno dobro v lasti občine, če gre za občinsko cesto. Na javni cesti je mogoče pridobiti služnost pod pogoji, ki so določeni s predpisi, ki urejajo javne ceste in v obsegu, kot ga določa 3. odstavek 2. člena ZJC. ZJC omogoča predlagatelju pridobitev služnosti, predlog predlagatelja pa je bil zavrnjen iz razloga, ker v zemljiški knjigi MOK ni vpisana kot lastnica nepremičnin. Predlagatelj ni priložil nobene listine, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotoviti, kdo je lastnik nepremičnin, država ali MOK ali morda katera druga lokalna skupnost.
tekst :
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.
OBRAZLOŽITEV:
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagatelja in potrdilo sklep Okrajnega sodišča v Kranju Dn. št. 2362/2006-8 z dne 2. 2. 2009 v izpodbijani točki II. izreka sklepa, s katerim je zemljiškoknjižni referent Okrajnega sodišča v Kranju zavrnil predlog predlagatelja za vknjižbo služnostne pravice pri nepremičninah parc. št. 1007, 1008/1, 1009/1, 1009/8, 1009/9, 1009/10, 1009/12, 1009/13, 1010, 1011/2, 1026/2 (1), vse vl. št. 2243 k.o. X, v korist parc. št. 467/3, 467/5 in 467/1 k.o. X.
2. Predlagatelj vlaga pritožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava ter predlaga višjemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli vknjižbo služnostne pravice. Odločitev sodišča prve stopnje je napačna, saj nepremičnina ne more biti vpisana samo kot javno dobro, saj mora biti vedno vpisan tudi lastnik nepremičnine. Če so zemljiškoknjižni vpisi napačni, to ne sme škodovati predlagatelju, ki je veljavno pridobil služnostno pravico od MOK, ki je lastnica nepremičnin. Sodišče prve stopnje bi moralo hkrati z odločanjem o predlogu predlagatelja, po uradni dolžnosti popraviti napačen vpis. Predlagatelj ne more prevzeti odgovornosti za napačno vodeno zemljiško knjigo.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Vpisi so dovoljeni proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis, in ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice, na katero se vpis nanaša (2. odstavek 9. člena Zakona o zemljiški knjigi (2)). Predlagatelj je predlogu priložil »služnostno pogodbo« (3), iz katere izhaja, da MOK kot lastnica nepremičnin, dovoljuje predlagatelju, kot služnostnemu upravičencu, vknjižbo služnosti gradnje, vzdrževanja in dostopa do napeljav komunalnih vodov (4) na nepremičninah. Iz podatkov zemljiške knjige izhaja, da MOK ni vpisana kot lastnica nepremičnin, pri podatkih o lastnikih (B list) je le oznaka, da nepremičnine predstavljajo javno dobro, brez oznake lastnika nepremičnine (5).
5. Nepremičnine (verjetno) predstavljajo javne ceste in poti (6), zato je potrebno upoštevati določbe Zakona o javnih cestah (7). Javna cesta mora biti vpisana v zemljiško knjigo kot javno dobro v lasti države, če gre za državno cesto, ali kot javno dobro v lasti občine, če gre za občinsko cesto. Na javni cesti je mogoče pridobiti služnost pod pogoji, ki so določeni s predpisi, ki urejajo javne ceste in v obsegu kot ga določa 3. odstavek 2. člena ZJC (8). ZJC omogoča predlagatelju pridobitev služnosti, predlog predlagatelja pa je bil zavrnjen iz razloga, ker v zemljiški knjigi MOK ni vpisana kot lastnica nepremičnin. Predlagatelj ni priložil nobene listine, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotoviti, kdo je lastnik nepremičnin, država ali MOK ali morda katera druga lokalna skupnost. Pogoje za pridobitev javnega dobra določa 21. člen Zakona o graditvi objektov (9). Objekt, ki je po določbah ZGO-1 grajeno javno dobro, pridobi status grajenega javnega dobra državnega pomena z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi sklepa Vlade RS izda pristojno ministrstvo, v katerega delovno področje sodi takšen objekt oziroma pridobi status grajenega javnega dobra lokalnega pomena z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi sklepa pristojnega občinskega organa po uradni dolžnosti izda pristojna občinska uprava. Na podlagi odločbe ministrstva ali občine je šele mogoče ugotoviti, v čigavi lasti so nepremičnine ali v državni ali v lasti lokalne skupnosti.
6. Nepremičnine so v zemljiški knjigi že vpisane kot javno dobro, kar pomeni, da so že pridobile status javnega dobra, zato ni potreben poseben akt državnega organa oziroma lokalne skupnosti o priznanju takšnega statusa nepremičninam (primerjaj 211. člen ZGO-1), zadostuje že ugotovitvena odločba ministrstva ali občinskega organa, ki bo podlaga za vpis lastninske pravice na nepremičninah na državo ali občino (10). Predlagatelj bo svojo služnostno pravico lahko vpisal v zemljiško knjigo šele potem, ko (če) bo zemljiška knjiga prejela predlog za vpis lastninske pravice na MOK ter odločbo občine, da so nepremičnine javno dobro lokalnega pomena (2. odstavek 212. člena ZGO-1) (11).
7. Glede pavšalnih pritožbenih navedb, da je zemljiška knjiga odgovorna, ker na nepremičninah ni vpisan lastnik, je potrebo predlagatelju pojasniti zgodovinski potek predpisov, ki so urejali vpise javnega dobra v zemljiško knjigo. Zaradi posebnega pomena in zaščite javnega dobra, saj gre za pravico javnega prava, ki je predmet splošne in ne morebitne posebne lastninske pravice, so se nepremičnine, ki predstavljajo javno dobro vpisovale v posebne sezname. Zakon o zemljiški knjigi (12) je posebne sezname opustil, določal je, da se nepremičnine v splošni rabi vpišejo kot javno dobro (16. člen ZZK), ter da se nepremičnine, ki so vpisane v seznamih kot javno dobro, po uradni dolžnosti prenesejo v vložke glavne knjige in vknjižijo kot javno dobro (141. členom ZZK). Zaznamba javnega dobra v zemljiško knjigo ni vsebovala podatka o vrsti javnega dobra (npr. ali gre za vodno dobro ali javno cesto, kar sedaj določa drugi odstavek 111. člen ZZK-1), zato so nekatere nepremičnine, ki so javno dobro, v zemljiško knjigo še vedno vpisane brez označbe lastnika, predvsem pa brez natančne označbe vrste javnega dobra. Iz navedenega razloga so ministrstva in občinske uprave dolžna po uradni dolžnosti izdati odločbe, da gre za zemljišča ali objekte, ki so javno dobro državnega ali lokalnega pomena (drugi odstavek 212. člena ZGO-1).
8. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker sodišče prve stopnje ni storilo kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen Zakona o pravdnem postopku (13) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je na podlagi 2. točke tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa.
krajevna nepristojnost – odločanje o krajevni pristojnosti po uradni dolžnosti – odločanje o krajevni pristojnosti na ugovor
Okrajno sodišče v Krškem se ne bi smelo samo po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno in zadevo še pred vročitvijo tožbe toženki odstopiti Okrajnemu sodišču v Sevnici, ampak bi moralo tožbo vročiti toženki in šele v primeru, če bi toženka v odgovoru na tožbo ugovarjala krajevni pristojnosti sodišča v Krškem, bi se lahko do razpisa glavne obravnave izreklo za nepristojno. Zato je Okrajno sodišče v Krškem še naprej pristojno za odločanje v tem sporu.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožniku utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR, ker je naklepoma huje kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja, s tem da kot voznik avtobusa v nasprotju z navodili za pobiranje voznine potnici ni izdal pravilne vozovnice oziroma ji je izdal vozovnico, ki je bila predhodno prodana drugemu potniku.
dokazovanje – dokazna sredstva – dokazna vrednost predračuna
V primeru, ko je škoda odpravljena, je običajen dokaz njene višine račun za material in delo, potrebno pri popravilu. V primeru, ko računa ni na razpolago, predračunu, s katerim se zgolj predvidevajo stroški v zvezi z odpravo škode, ni mogoče kar avtomatično in brez argumentov odreči dokazne vrednosti.
ZDR člen 31, 32, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožnik je bil utemeljeno pisno opozorjen na kršitev delovnih obveznosti, saj ni pripravil predloga razporeda dela v sprejemni pisarni, po katerem bi vsak od zaposlenih delal 40 ur na teden, s čimer ne bi bilo potrebe po nadurnem delu. Tožnik je bil kot vodja sprejemne pisarne zadolžen za organizacijo dela. Ker za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zadošča eno utemeljeno pisno opozorilo, ni bistveno, ali sta se preostali 2 opozorili, ki jih je tožnik prejel, nanašali na naloge, za katere ni bil zadolžen po pogodbi o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela
Tožnik ni storil očitane kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, saj po pozivu tožene stranke ni neupravičeno izostal z dela. Izostanek z dela ni bil neupravičen, tožnik se je na poziv nazaj na delo, ki je bil podan po pravnomočnosti sodbe o nezakonitem predhodnem prenehanju delovnega razmerja, odzval in se oglasil pri toženi stranki. Seznanil jo je, da se ima namen vrniti na delo in da je za določen čas zaposlen pri drugem delodajalcu ter da ima trimesečni odpovedni rok. Od njega ni bilo mogoče zahtevati, da takoj samovoljno brez odpovednega roka prekine pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem.
V razmerju med zakoncema ni mogoče šteti ugodnosti pri privatizacijskem nakupu samo v korist enega, če je bilo stanovanje (čeprav po ugodnejši ceni kot bi znašala polna tržna cena) kupljeno v času trajanja zakonske zveze z denarjem, ki sta ga z delom pridobili obe pravdni stranki. Zgolj samega prenosa pravice do ugodnejšega nakupa stanovanja, glede katerega pogoje predpisuje zakon (117. člen SZ), pa ni mogoče šteti kot darilo. Brez soglasja in dogovora zakoncev namreč po dejanskem prenehanju zakonske skupnosti sprememba deležev na premoženju, ki sodi v skupno premoženje, ni več mogoča.
SPZ člen 75, 99. ZPP člen 353. Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah člen 1, 1/1.
prekomerne imisije toplote in svetlobe - odstranitev zasteklenih površin - krajevno običajne meje imisij
Ugotovitev izvedenca, da celo svetel fasadni omet, s katerim so običajno obdane stanovanjske hiše v naseljih, kot je naselje v ... (slednje je ugotovitev sodišča prve stopnje), odbije več energije, ki jo je prejel v obliki sončnega sevanja, kot steklo, nedvomno dokazuje, da odboj sončne svetlobe od spornih steklenih površin ne presega krajevno običajne meje in zato ne predstavlja prepovedane imisije v smislu 75. člena SPZ.
ZOR člen 389, 389/2, 390, 390/1. OZ člen 1060. ZPP člen 318, 318/1.
pretrganje zastaranja - zavrženje prve tožbe in vložitev nove v treh mesecih - nesklepčnost tožbe
Po določilu prvega odstavka 390. člena ZOR je zastaranje pretrgano že s prvo tožbo, le v primeru, če je bila tožba zoper dolžnika zavržena zaradi nepristojnosti sodišča, ali iz kakšnega drugega vzroka, ki se ne tiče stvari same, pa vloži upnik novo.
plačilo za delo – delo preko polnega delovnega časa – odreditev dela
Tožniku so nadrejeni delavci odrejali delo v takem obsegu in s takimi časovnimi roki, da ga je bilo objektivno mogoče opraviti le z ostajanjem v službi preko polnega delovnega časa, torej z opravljanjem nadur. Kljub izostanku izrecne odredbe nadurnega dela, je glede na opisane okoliščine treba šteti, da je bilo nadurno delo odrejeno in je tožnik upravičen do plačila za takšno delo.
odškodnina – nepremoženjska škoda – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – valorizacija delno izplačane odškodnine
Prisoja denarne odškodnine za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti je po ustaljeni sodni praksi možna le v primeru, ko to opravičujejo posebne okoliščine.
ZPP člen 242, 249. Pravilnik o sodnih izvedencih člen 41, 42, 48.
nagrada za izvedensko delo
Prvi odstavek 48. člena Pravilnika sicer vsebuje določbo, da lahko izvedenec oziroma cenilec po opravljenem študiju spisa predlaga sodišču zvišanje založenega zneska, če oceni, da zaradi predvidene obsežnosti dela že plačani znesek v obliki predujma ne bo zadostoval za izplačilo stroškov in nagrade, vendar to določilo ni obligatorno. Izvedenec namreč, v kolikor oceni, da založeni znesek ne bo zadostoval za izplačilo stroškov in nagrade, lahko predlaga sodišču zvišanje založenega predujma, zato dejstvo, ker v obravnavanem primeru izvedenec tega ni storil, ne more imeti za posledico, da se njegova nagrada in stroški izplačajo le iz založenega predujma. Po 41. členu Pravilnika samo materialni stroški v zvezi z izvedenskim oziroma cenilskim delom za analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida in mnenja, obračunajo po veljavni ceni podjetij ali zavodov, ki te storitve opravljajo, če to ni možno, pa v višini, kot se običajno plačuje za take stroške, medtem ko se po 42. členu Pravilnika za izračun nagrade za izvedensko in cenilsko delo uporablja točkovna tarifa, določena s tem Pravilnikom.