pravnomočnost sodne odločbe - zaznamba spora - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - dovolitev zaznambe spora
Tožba, s katero predlagatelj zahteva ugotovitev, da je na podlagi priposestvovanja, torej na izviren način, postal lastnik sporne nepremičnine, je zadostna podlaga za dovolitev zaznambe spora.
ZObr člen 98.f, 98.f/1, 98.f/2, 100.a. ZSPJS člen 25, 25/1, 52, 52/2.
vojak - prikrajšanje pri plači - dodatek k plači - dodatek za stalnost - denarna terjatev - sodno varstvo
Za čas od 1. 8. 2008, ko je bila opravljena prevedba plače, tožniku (vojaku) ne pripada več dodatek za stalnost v višini 0,5 % osnovne plače, ampak v višini 0,33 % osnovne plače za vsako izpolnjeno leto dela na vojaški dolžnosti.
Tožencu je bila tožba vročena osebno na pravilnem naslovu. To, da je bila na vročilnici ob pravilnem naslovu zapisana napačna hišna številka, na pravilnost vročitve ni vplivalo.
Narava lastninske pravice daje lastniku pravico, da od vsakogar zahteva prenehanje kakršnegakoli posega v lastninsko pravico, še posebej takšnega, ki kaže na prilaščanje kakšne pravice na lastnikovi stvari. Tak poseg je tudi hoja po sredini tožnikove nepremičnine.
odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo pri nesreči premikajočih se motornih vozil - obojestranska krivda - deljena odgovornost
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno štelo, da je podana obojestranska krivda obeh imetnikov premikajočih se motornih vozil, vendar je napačno ocenilo njun delež krivde.
Zavrnilna zamudna sodba mora biti kot vsaka druga sodba obrazložena tako, da jo je mogoče preizkusiti. Sodišče mora navesti, katera dejstva je tožnik zatrjeval v tožbi, katera dejstva je štelo za odločilna, zakaj meni, da iz zatrjevanih dejstev ne izhaja uveljavljana pravna posledica, in zakaj tožnika ni pozvalo, da nesklepčnost odpravi.
vrnitev darila – zapuščinski postopek, če ni premoženja – oprava zapuščinske obravnave – uveljavljanje zahtevka za vrnitev darila
Situacija, ko pokojnik ni zapustil premoženja in zato zapuščinska obravnava ni bila opravljena, je ena tistih, ko mora nujni dedič vrnitev darila uveljavljati neposredno v pravdi.
OZ člen 173, 173/2, 352, 369, 369/3. ZZZDR člen 50.
povrnitev premoženjske škode – izguba preživljanja zaradi smrti preživljalca – višina mesečne rente – zastaranje – čas, ki je potreben za zastaranje – odškodninske terjatve – pretrganje zastaranja
Odškodnino za škodo zaradi izgubljenega preživljanja je mogoče zahtevati v obliki rente ali pa s sukcesivnim vtoževanjem odškodnine za preteklo obdobje. V takšnem primeru zastaranje za vsako nadaljnjo terjatev teče od dneva, ko je bil prejšnji postopek končan.
navajanje dejstev in dokazov – prekluzija – pritožbena novota
Odločilnemu dejstvu, ki ga je razkril dokazni postopek, pritožnik pred sodiščem prve stopnje ni nasprotoval, zato tega tudi v pritožbi ne more storiti.
331. člen ZPP določa, da mora pisni odpravek sklepa vsebovati uvod in izrek, obrazložitev pa le, če se z njim zavrača predlog stranke ali če se z njim odloča o predlogih strank, ki si med seboj nasprotujejo. Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni odločalo o takih predlogih.
ZZK-1 za dovolitev zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke ne zahteva pravnomočnosti sklepa o izvršbi.
Uredba o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra člen 3. ZZK-1 člen 200, 201.
nastavitev elektronske zemljiške knjige - napaka pri prenosu podatkov - pomotni vpis
Uredba ne določa načina odprave pomanjkljivosti, do katerih lahko pride pri končni uskladitvi, zato je potrebno za odpravo teh pomanjkljivosti uporabiti tiste določbe Zakona o zemljiški knjigi, ki se nanašajo na pomotni vpis.
V razmerju med zakoncema ni mogoče šteti ugodnosti pri privatizacijskem nakupu samo v korist enega, če je bilo stanovanje (čeprav po ugodnejši ceni kot bi znašala polna tržna cena) kupljeno v času trajanja zakonske zveze z denarjem, ki sta ga z delom pridobili obe pravdni stranki. Zgolj samega prenosa pravice do ugodnejšega nakupa stanovanja, glede katerega pogoje predpisuje zakon (117. člen SZ), pa ni mogoče šteti kot darilo. Brez soglasja in dogovora zakoncev namreč po dejanskem prenehanju zakonske skupnosti sprememba deležev na premoženju, ki sodi v skupno premoženje, ni več mogoča.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – utemeljen odpovedni razlog – nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Le pavšalno zatrjevanje kršitev in citiranje določil, v katerih so določene sankcije, ne predstavlja utemeljenega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Slednja ni zakonita, ker tožniku konkretne kršitve, ki so predmet odpovedi, niso bile dokazane, ampak je tožena stranka navajala le posplošene očitke, da tožnik glede na svoj položaj oziroma zadolžitve kot vodstveni delavec odgovarja za ravnanja podrejenih, ne da bi pri tem opredelila, kje, kdaj in v zvezi s katerimi osebami je prišlo do kršitev pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
Kadar je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker ni dokazan utemeljen razlog oziroma ker očitane kršitve niso dokazane, ni mogoče utemeljevati nemožnosti nadaljevanja delovnega razloga v zvezi z možnostjo sodne razveze pogodbe o zaposlitvi z okoliščinami, ki se tičejo očitanih kršitev oziroma z izgubo zaupanja do delavca, ki naj bi bila povezana z očitanimi (nedokazanimi) kršitvami.
izročitev originala kupoprodajne pogodbe - individualno določena stvar - interes za izročitev
Tožbene trditve predstavljajo zahtevek za izročitev individualno določene stvari: originalne kupoprodajne pogodbe, ki jo tožeča stranka potrebuje zaradi vpisa svoje lastninske pravice v zemljiško knjigo. Drži sicer, da je zapis na papirju akt volje pogodbenih strank, vendar sta v obravnavanem primeru tožnika zatrjevala interes za izročitev izvirnega zapisa kupoprodajne pogodbe, sklenjene med njima in tretjo osebo – prodajalcem poslovnega prostora. Tožnika proti prvi toženi stranki nimata nobenega drugega zahtevka (npr. na sklenitev pogodbe oz. izjavo volje).
Tožnik je upravičen do odškodnine, ki je bila za primer nekrivdne razrešitve določena s pogodbo o zaposlitvi, ker tožena stranka ni dokazala, da je bil krivdno razrešen. Tožena stranka tega niti ni zatrjevala, zatrjevala je le, da je bil tožnik razrešen zaradi napredovanja (po lastni volji). Ker takšna razrešitev ni predvidena kot razlog, zaradi katerega do odškodnine ne bi bil upravičen, je tožbeni zahtevek utemeljen.
ZObr člen 98.f, 28, 100.a. ZSPJS člen 25, 25/2, 52, 52/2. KPJS člen 35, 35/1.
javni uslužbenec – vojak – dodatek za stalnost
Tožnik je upravičen do dodatka za stalnost za obdobje do 31. 7. 2008 v višini 0,5 % osnovne plače, z obdobje po 1. 8. 2008 pa v višini 0,33 % osnovne plače za vsako zaključeno leto delovne dobe, pri čemer je treba upoštevati tudi zaposlitev pri JLA.
plačilo za delo – delo preko polnega delovnega časa – odreditev dela
Tožniku so nadrejeni delavci odrejali delo v takem obsegu in s takimi časovnimi roki, da ga je bilo objektivno mogoče opraviti le z ostajanjem v službi preko polnega delovnega časa, torej z opravljanjem nadur. Kljub izostanku izrecne odredbe nadurnega dela, je glede na opisane okoliščine treba šteti, da je bilo nadurno delo odrejeno in je tožnik upravičen do plačila za takšno delo.
SPZ člen 75, 99. ZPP člen 353. Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah člen 1, 1/1.
prekomerne imisije toplote in svetlobe - odstranitev zasteklenih površin - krajevno običajne meje imisij
Ugotovitev izvedenca, da celo svetel fasadni omet, s katerim so običajno obdane stanovanjske hiše v naseljih, kot je naselje v ... (slednje je ugotovitev sodišča prve stopnje), odbije več energije, ki jo je prejel v obliki sončnega sevanja, kot steklo, nedvomno dokazuje, da odboj sončne svetlobe od spornih steklenih površin ne presega krajevno običajne meje in zato ne predstavlja prepovedane imisije v smislu 75. člena SPZ.