začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnin - ugovor pasivne legitimacije – obseg izvršbe in zavarovanja – načelo sorazmernosti – nasprotje v razlogih o odločilnih dejstvih
Dolžnica v pritožbi pravilno izpostavlja, da je odločilnega pomena za presojo utemeljenosti njenega ugovora pasivne legitimacije ter za ugotovitev obstoja obeh predpostavk za izdajo začasne odredbe, ali terjatev katere zavarovanje upnik predlaga izvira iz naslova njegove udeležbe na dobičku dolžnice in pravice do polovice njenega premoženja ob prenehanju pogodbe o tihi družbi, ali iz naslova pravice do polovice skupnega premoženja pridobljenega v času trajanja izvenzakonske skupnosti s V. H..
Utemeljenost izdaje začasne odredbe je potrebno presojati tudi z vidika načela sorazmernosti, po katerem ni mogoče posegati na premoženje dolžnika v večjem obsegu, kot je to nujno potrebno za dosego namena zavarovanja. Po določbi 3. člena ZIZ, ki izrecno določa obseg izvršbe in zavarovanja, se namreč izvršba za poplačilo denarne terjatve in zavarovanje take terjatve dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo oziroma zavarovanje.
ZPP člen 215, 285, 286, 286/1, 286/4, 339, 339/2, 339/2-8. ZOR člen 16, 154, 192.
odškodninska obveznost zdravstvene ustanove – medicinska napaka – zdravniška napaka – vzročna zveza – obseg povrnitve premoženjske škode – dokazi in izvajanje dokazov – splošne določbe – pravila o dokaznem bremenu – dokazni standard – prepričanje – verjetnost – mejni prag zadostne verjetnosti – materialno procesno vodstvo – navajanje dejstev in dokazov – trditveno breme – prekluzija
V primerih, ko vzroka škodnega dogodka ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, vzročne zveze ni treba dokazati s prepričanjem, pač pa z verjetnostjo, ki presega mejni prag (50 %).
Stranka, ki glede določenega dejstva nosi trditveno in dokazno breme, ne more pričakovati, da bo šele po prvem naroku za glavno obravnavo zbrala in predlagala dokaze v zvezi s trditvami, ki so bile sporne že prej.
Revizija, ki jo je vložil tožnik, ki ni univerzitetni diplomirani pravnik in nima opravljenega državnega pravniškega izpita, se zavrže, četudi jo naknadno odobri odvetnik, ker takšne revizije ni mogoče šteti za revizijo, vloženo po odvetniku.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004494
ZP-1-UPB3 člen 157, 157/3. ZVCP-1 člen 132.
preizkus alkoholiziranosti - elektronski alkotest - novi dokazi in dejstva
Kot je razvidno iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom, je bil obdolžencu preizkus alkoholiziranosti odrejen kot vozniku osebnega avtomobila, sam preizkus je bil opravljen v skladu z navodili proizvajalca, rezultat preizkusa je bil ugotovljen v prisotnosti obdolženca, obdolženi pa se je z rezultatom preizkusa strinjal in je takšen zapisnik tudi podpisal. Res je sicer, da je v opombah tega zapisnika zapisano, da obdolženi ne more (sme) še enkrat pihati, čeprav to hoče, vendar takšna navedba nima nikakršne teže. Če namreč preizkus alkoholiziranosti ne bi bil pravilno opravljen, naprava rezultata preizkusa ne bi pokazala. Za ponoven preizkus alkoholiziranosti ni bilo nobene zakonske podlage, prav tako ne za preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku – etilometrom ali strokovni pregled. Preizkus z etilometrom ali strokovni pregled, bi policist odredil le v primeru, če bi obdolženi oporekal rezultatu preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku (peti odstavek 132. čl. ZVCP-1).
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 149, 150, 153, 153/3. ZVZD člen 5, 9.
odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna stvar – navodila za varno delo – prispevek oškodovanca – deljena odgovornost za škodo
Stroj za zmanjševanje krivin je nevarna stvar, rokovanje z njim pa nevarna dejavnost. Tovrstni stroj lahko osebi, ki z njim upravlja, že ob običajni nepazljivosti povzroči hude telesne poškodbe, nevarnost pa še dodatno povečuje dejstvo, da se delo opravlja hitro, rutinsko in monotono. Tožena stranka kot imetnik nevarne stvari – stroja za zmanjševanje krivin – za škodo, ki jo je tožnica utrpela, ker ji je stisk stroja poškodoval sredinec desne roke, objektivno odgovarja.
Tožena stranka kot imetnik nevarne stvari je deloma prosta odgovornosti, ker je tožnica, kljub temu, da je bila poučena o varnem delu in da se je zavedala nevarnosti, v nasprotju z navodili v območje stroja posegla v času, ko je ta še deloval. K nastanku škode je prispevala v deležu 20 %.
Tožnik zoper toženo stranko uveljavlja terjatev, ki mu jo je s pogodbo odstopil delavec tožene stranke iz naslova odpravnine, plače, regresa za letni dopust, božičnice in zamudnih obresti. Kljub temu, da tožnik nima lastnosti delavca v razmerju do tožene stranke, je podana stvarna pristojnost delovnega sodišča, ker uveljavlja terjatev kot pravni naslednik delavca.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost
Delo na gradbenem odru sicer samo po sebi ne predstavlja nevarne dejavnosti in tudi vsako delo na višini ne predstavlja nevarne dejavnosti. Delo na gradbenem odru na višini štirih metrov pa pomeni nevarno dejavnost, ker gre za večjo izpostavljenost nastanku škode in možnosti nastanka obsežnejših škod. Izvajalec nevarne dejavnosti za škodo, ki izvira iz te dejavnosti, objektivno odgovarja.
zemljiškoknjižni postopek - stanje zemljiške knjige ob vpisu – - nepravilno zemljiškoknjižno stanje - načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka
Če se pritožnik ne strinja z zemljiškoknjižnim stanjem vpisov, kakršno je v zemljiški knjigi v času odločanja o z zemljiškoknjižnim predlogom predlaganem vpisu, ga lahko izpodbija z ustreznimi tožbami, ne more pa se na nepravilno zemljiškoknjižno stanje sklicevati v zemljiškoknjižnem postopku.
Določila pogodbe so sporna takrat, ko jim pogodbeni stranki pripisujeta različen pomen in si na ta način vsaka po svoje razlagata pravne posledice pogodbenega dogovora. Povedano drugače, določilo je sporno, če ena pogodbena stranka trdi, da ima določen pomen, druga pogodbena stranka pa trdi, da je njegov pomen drugačen. Pri razlagi pogodb obstajajo različne metode, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti namen pogodbenih strank ob sklenitvi pogodbe, ki jih je prvo sodišče tudi uporabilo pri razlagi pogodbenih določb.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058789
OZ člen 65, 65/2, 393, 393/2. ZPP člen 8, 286, 286/1.
deljive obveznosti – domneva enakih deležev – oderuška pogodba – odstop od pogodbe – vrnitev dvojne are
Pri deljivi obveznosti, kjer je več dolžnikov in ni določena drugačna delitev, se obveznost med njimi deli na enake dele in je vsak odgovoren za svoj del obveznosti.
Ker sodišče presoja v okviru trditvene podlage strank, ki je izvedeni dokazi ne morejo nadomestiti, sama okoliščina, da so v spisu obstajali podatki, da sta toženca starejša človeka, tožnik pa je poznavalec tržnih razmer in je hotel zemljišče kupiti po nižji ceni od dejanske prometne vrednosti, brez ustrezne pravočasne trditvene podlage ne more predstavljati zadostne podlage za odločanje sodišča o morebitni ničnosti predkupne pogodbe zaradi oderuštva.
ZZZDR člen 51, 51/2. ZD člen 212, 213. SPZ člen 11, 11/1.
spor o obsegu zapuščine - napotitev na pravdo – verjetnejša pravica – vpis v zemljiško knjigo – zakonska domneva
Kadar si konkurirata vknjižba in domneva, je pri napotitvi na pravdo zaradi spora o tem, ali določeno premoženje spada v zapuščino, treba za verjetnejšo šteti pravico tistega, ki se opira na vknjižbo.
sodna taksa – neplačilo sodne takse za tožbo – vročanje tožbe v odgovor - poziv na vložitev odgovora na tožbo – nastanek taksne obveznosti za odgovor na tožbo
Sodišče prve stopnje je postopalo v nasprotju z določilom 1. odstavka 276. člena ZPP, ki določa, da mora sodišče tožbo, ki ima vse predpisane sestavine in za katero je plačana sodna taksa oziroma je tožeča stranka v celoti oproščena plačila sodnih taks, vročiti toženi stranki, da nanjo odgovori. V obravnavani zadevi do te faze postopka še ni prišlo, pa je sodišče kljub temu, da sodna taksa še ni bila plačana oziroma tožeča stranka v celoti ni bila oproščena plačila sodnih taks, vročilo tožbo toženi stranki v odgovor.
Preživnina mora biti primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka, določi pa se glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Slednje se ugotavljajo na podlagi podatkov o neto prejemkih zavezanca in celotnega njegovega premoženja, upoštevaje situacije, v katerih se nahaja glede na svojo delovno sposobnost, strokovno usposobljenost, zaposlitev, zdravstveno stanje.
Sodišče samo ugotavlja dejstva in izvaja dokaze, vendar le, kadar je to potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok.
stiki med starši in otroki - ureditev stikov otroka s staršem – koristi otroka – obseg stokov
Pri odločanju o stikih toženca s sinom je sodišče prve stopnje izhajalo iz določbe 1. odstavka 106. člena ZZZDR in stike uredilo tako, da je primarno sledilo koristim otroka. Upoštevalo je namen stikov, ki ni le v tem, da tisti od staršev, ki z otrokom ne živi skupaj, lahko uresniči lastne čustvene potrebe in spremlja telesno in duševno stanje otroka, pač pa predvsem v tem, da otrok ohrani občutek čustvene navezanosti, povezanosti in občutek medsebojne pripadnosti.
Skupno premoženje zakoncev nastane originarno na podlagi samega zakona, zato izpodbijani sporazum o delitvi skupnega premoženja toženke in dolžnika pomeni zgolj akt njegove razdružitve in je deklaratorne narave. Sporazuma o delitvi skupnega premoženja tako tudi načeloma ni mogoče izpodbijati z actio Pauliana. Mogoče pa je ugotoviti, da sporazum prikriva kakšen drug pravni posel.
pravica zahtevati razdružitev solastne stvari - delitev stvari v solastnini – fizična delitev stvari v solastnini – upravičen interes solastnika do določenega dela stvari – razdelitev v naravi
Navedena poravnava je uredila le razmerje med sedanjimi solastniki oziroma način njihove uporabe solastnih stvari. Solastnina pa je ostala nerazdružena. Zato imajo (sedanji) solastniki pravico, da zahtevajo njeno razdružitev v tem postopku, in sicer glede na višino svojih v zemljiški knjigi vpisanih idealnih deležev.
Primarni način delitve po 70. členu SPZ je fizična delitev v sorazmerju s solastninskimi deleži. Odločilni kriterij je upravičeni interes solastnika do določenega dela stvari.
Sodišče si mora prizadevati, da se stvari razdelijo v naravi, pa tudi, da se čimbolj približa volji solastnikov.
ZIZ člen 65, 65/3. ZPP člen 105a, 105a/3. OZ člen 366.
tožba zaradi nedopustnosti izvršbe – rok za vložitev tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe – začetek teka roka za vložitev tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe – zamuda roka – izguba pravice – taksna obveznost kot procesna predpostavka - umik vloge
Tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe mora tretji vložiti v 30-ih dneh od (subjektivne) pravnomočnosti napotitvenega sklepa, sicer takšno pravico izgubi.
Če tožeča stranka tožbo umakne (tudi ob presumpciji umika), si ne zagotovi materialnopravnega učinka pravočasnosti tožbe.