pravica zahtevati razdružitev solastne stvari - delitev stvari v solastnini – fizična delitev stvari v solastnini – upravičen interes solastnika do določenega dela stvari – razdelitev v naravi
Navedena poravnava je uredila le razmerje med sedanjimi solastniki oziroma način njihove uporabe solastnih stvari. Solastnina pa je ostala nerazdružena. Zato imajo (sedanji) solastniki pravico, da zahtevajo njeno razdružitev v tem postopku, in sicer glede na višino svojih v zemljiški knjigi vpisanih idealnih deležev.
Primarni način delitve po 70. členu SPZ je fizična delitev v sorazmerju s solastninskimi deleži. Odločilni kriterij je upravičeni interes solastnika do določenega dela stvari.
Sodišče si mora prizadevati, da se stvari razdelijo v naravi, pa tudi, da se čimbolj približa volji solastnikov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058789
OZ člen 65, 65/2, 393, 393/2. ZPP člen 8, 286, 286/1.
deljive obveznosti – domneva enakih deležev – oderuška pogodba – odstop od pogodbe – vrnitev dvojne are
Pri deljivi obveznosti, kjer je več dolžnikov in ni določena drugačna delitev, se obveznost med njimi deli na enake dele in je vsak odgovoren za svoj del obveznosti.
Ker sodišče presoja v okviru trditvene podlage strank, ki je izvedeni dokazi ne morejo nadomestiti, sama okoliščina, da so v spisu obstajali podatki, da sta toženca starejša človeka, tožnik pa je poznavalec tržnih razmer in je hotel zemljišče kupiti po nižji ceni od dejanske prometne vrednosti, brez ustrezne pravočasne trditvene podlage ne more predstavljati zadostne podlage za odločanje sodišča o morebitni ničnosti predkupne pogodbe zaradi oderuštva.
ZZZDR člen 51, 51/2. ZD člen 212, 213. SPZ člen 11, 11/1.
spor o obsegu zapuščine - napotitev na pravdo – verjetnejša pravica – vpis v zemljiško knjigo – zakonska domneva
Kadar si konkurirata vknjižba in domneva, je pri napotitvi na pravdo zaradi spora o tem, ali določeno premoženje spada v zapuščino, treba za verjetnejšo šteti pravico tistega, ki se opira na vknjižbo.
plača – delo preko polnega delovnega časa – prerazporeditev delovnega časa
Ker tožena stranka ni dokazala, da je šlo za prerazporeditev delovnega časa, ki se izenači v obdobju šestih mesecev, je dolžna tožniku plačati delo, ki ga je opravil preko polnega delovnega časa.
ZFPPIPP člen 301, 301/1, 301/2, 301/3, 301/7, 301/8. ZPP člen 208, 208/1.
prekinitev pravdnega postopka zaradi nastopa pravnih posledic začetka stečajnega postopka – nadaljevanje prekinjenega postopka
Ker je ZFPPIPP nasproti ZPP specialni predpis, je glede prenehanja razloga za prekinitev postopka in nadaljevanje prekinjenega postopka uporabiti določbo 301. člena ZFPPIPP, v kolikor je v njej drugače določeno kot v 1. odstavku 208. člena ZPP.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - upravičeni predlagatelj
Iz dikcije 3. člena ZVEtL jasno izhaja, da je predlagatelj postopka po tem zakonu pridobitelj, to je tisti, ki izkazuje (zatrjuje) upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, ne pa tisti, ki ima lastninsko pravico že vknjiženo.
oškodovanje tujih pravic – zakonski znaki kaznivega dejanja – uporaba milejšega zakona
Neprepričljivo in nesprejemljivo je stališče prvostopenjskega sodišča, da je določba 1. odst. 223. čl. KZ-1, ki je začel veljati 1. novembra 2008 bistveno spremenjena, saj ne inkriminira več odtujitve storilčevega premoženja (odtuji, uniči, poškoduje ali vzame njegovo stvar). Sodišče prve stopnje je pri tem izhajalo le iz jezikovne razlage kazenskopravne norme, kar pa ni v duhu ustvarjalne in zakonite uporabe kazenskega prava, ki terja uporabo tudi drugih metod: logične, sistematične, primerjalne, zgodovinske, teleološke in racionalne metode za razlago kazenskega zakona.
pravni interes za pritožbo – pritožba v svojo škodo
Pritožnica kot dedinja meni, da kasneje najdeno premoženje ne sodi v zapuščino. Trdi, da je kasneje najdeno premoženje last tretjega. Za pritožbo, podano v svojo škodo, pritožnica nima pravnega interesa.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – pogoj za opravljanje dela
Ker za delovno mesto cestarja II, za katero je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi, kot poseben pogoj dela ni bilo določeno delo z asfaltom in tudi ne posebne zdravstvene zahteve s tem v zvezi, tožena stranka ni imela podlage, da je omejitve pri delu z asfaltom tožnika štela kot razlog nesposobnosti za opravljanje dela na tem delovnem mestu.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba dejavnosti vzgoje in izobraževanja člen 38.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro delavcev – kolektivna pogodba
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita, ker tožena stranka pri izbiri delavcev, katerih delo je postalo nepotrebno, ni upoštevala kriterijev po veljavni kolektivni pogodbi. Kriterije oziroma kolektivno pogodbo bi morala upoštevati, saj zavezuje vse delodajalce in delavce v okviru posamezne dejavnosti, in to tudi tedaj, ko podaja odpoved le enemu delavcu na delovnem mestu, na katerem je več izvajalcev.
Dokaz je očitno neprimeren, da bi se lahko dovolila obnova tedaj, če se ne nanaša na odločilna dejstva, če potrjuje nekaj, kar je sodišče v pravnomočni odločbi že upoštevalo ali tedaj, ko bi bili predlagani dokazi takšni, da bi potrjevali navedbe vložnika zahteve, vendar to ne bi nasprotovalo dejstvom, ki so v sodbi nedvoumno ugotovljena. Drugače povedano, dokaz bo očitno neprimeren tudi, če bi šteli, da je to, kar navaja vložnik zahteve za obnovo, resnično, pa to ne bi pripeljalo do drugačne odločitve glede na druge dokaze, na podlagi katerih je bilo ugotovljeno dejansko stanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0058808
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 376, 381.
stroški izvršilnega postopka kot pravdni stroški – zamudne obresti – pravilo ne ultra alterum tantum
Ker je prvostopenjsko sodišče tožeči stranki priznalo izvršilne stroške, odmerjene v sklepu o izvršbi, kot del njenih pravdnih stroškov, je s tem, ko je v izreku izpodbijane sodbe zavrnilo zahtevek za plačilo 62,76 EUR stroškov izvršilnega postopka, zagrešilo uradoma upoštevno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odst. 339. čl. ZPP. Izrek sodbe namreč nasprotuje njenim razlogom. Zahtevka za plačilo izvršilnih stroškov tožeče stranke namreč sodišče ni zavrnilo, temveč jih je materialnopravno pravilno upoštevalo v okviru dosoje stroškov celotnega postopka. Zato bi moralo zgolj razveljaviti tisti del sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče odmerilo stroške upnika.
ZPP člen 95, 95/1. ZST-1 člen 5, 5/2, 5/2-1, 13, 13/1, 18, 18/1.
pooblastilo – predlog za oprostitev plačila takse – predlog za obročno plačilo
Tožnikova trditev, da se pooblastilno razmerje nanaša le na to pravdo, ne pa tudi na vložitev predloga za oprostitev plačila taks, ne zdrži kritične presoje, saj predlog za oprostitev plačila taks ni samostojen postopek.
Tožnik je predlagal le oprostitev plačila taks, ne pa tudi obročnega plačila (ali odloga plačila), zato se sodišču prve stopnje ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem obročnega plačila.
prepozen predlog za odlog plačila sodne takse – nastanek taksne obveznosti - ugovor zoper plačilni nalog
ZST-1 veže učinke sklepa o obročnem plačilu sodne takse le na tiste vloge, glede katerih je taksna obveznost nastala istega dne, ko je bila zahteva podana, ali pozneje.
Dejstvo, da je tožeča stranka vložila ugovor zoper plačilni nalog, ne vpliva na vprašanje nastanka taksne obveznosti, pač pa na postopek izterjave sodne takse in na izvršljivost plačilnega naloga.
ZIZ člen 33, 33/1, 33/3, 33/7, 226, 226/1, 226/2, 227, 230, 231, 232. Pravilnik o delovni knjižici člen 14.
denarna kazen – pogoji za izrek (nove) denarne kazni – nenadomestno dejanje – konkretizacija dejanj, za katera se izreče denarna kazen
Denarna kazen se izreče s sklepom. Zato bi moralo biti jasno, da sodišče s sklepom o izvršbi dolžniku izreka tudi denarno kazen. Izrek denarne kazni je namreč odločitev sodišča. Sodišče je tisto, ki določi primeren rok za izpolnitev in določi višino denarne kazni, če dolžnik v določenem roku obveznosti ne bo izpolnil.
Sodišče prve stopnje je razveljavilo izdani plačilni nalog, ker je ugotovilo, da tožeča stranka tožbi ni priložila verodostojne listine v pomenu 431. člena ZPP, zaradi česar ni bilo zakonskih pogojev za izdajo plačilnega naloga.
odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – varno delo
Čeprav predstavlja delo z viličarjem delo s povečano nevarnostjo, prvotožena stranka ne odgovarja po načelu objektivne odgovornosti, ker do škodnega dogodka ni prišlo zaradi delovanja viličarja, ampak zaradi nepravilnega ravnanja tožnika, ki je v trenutku, ko je ugotovil, da se ena izmed bal prevrača, v nasprotju s pravili varne vožnje sestopil z viličarja, da bi balo ujel.
Prvotožena stranka od delavcev ni zahtevala niti jih ni opozarjala, da bi se bale med prevozom privezale, da bi bil tovor stabilen in da med prevozom ne bi prišlo do padca, delavcem pa tudi ni dala pisnih navodil in sicer ni predpisala, katere dimenzije blaga se nalagajo v boks palete in katere je treba ob nalaganju na ravne palete povezati s folijo. Z opisanimi opustitvami ni zagotavljala varnega dela, zaradi česar za škodo, ki jo je tožnik utrpel, krivdno odgovarja.
sprememba pogodbe o zaposlitvi – delovno mesto – plača
Ker tožnica ponujene nove pogodbe o zaposlitvi ni podpisala, do sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi ni prišlo in tožena stranka ni imela podlage za razporeditev na drugo delovno mesto in za znižanje plače. Do razlike v plači med prejeto plačo in plačo po obstoječi pogodbi o zaposlitvi je tožnica upravičena.
Ker odpravnina, dogovorjena s sporazumom o prenehanju delovnega razmerja, predstavlja prejemek iz delovnega razmerja (in ne korporacijskopravnega upravičenja), je tožena stranka od bruto zneska odpravnine utemeljeno odvedla akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varnost.
Tožniki v konkretnem sporu od delodajalca zahtevajo plačilo prispevka za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, tako da gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja, za katerega je stvarno pristojno delovno sodišče.
V sporu delovno sodišče ne more določati delovnih mest, za katera je obvezna vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje, ampak le preizkuša, ali ima delavec, ki dela na določenem delovnem mestu, pravico do obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu s pogoji, ki jih določa zakon, in ali je posledično delodajalec zanj dolžan plačevati prispevke za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje. Ker v konkretnem sporu pogoji za priznanje te pravice niso izpolnjeni, saj delovno mesto tožnikov (poklicni gasilec v industrijski enoti) ni delovno mesto, za katero je delodajalec dolžan plačevati prispevke za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, tožbeni zahtevek ni utemeljen.