dopuščena revizija - nepremičninska izvršba - ustavitev izvršilnega postopka - neuspešna prodaja nepremičnine - pravnomočnost sklepa o ustavitvi izvršbe - nov predlog za izvršbo - isto izvršilno sredstvo in isti predmet - učinki pravnomočnosti - spremenjene okoliščine - pravni interes
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dopustno pogojevanje ponovnega vodenja izvršilnega postopka zoper dolžnika z istimi izvršilnimi sredstvi oziroma predmeti izvršbe (vključno z izvršbo na nepremičnine dolžnika), glede katerih je bila izvršba že dovoljena, vendar iz različnih razlogov (vključno zaradi neuspešne prodaje nepremičnin na drugi javni dražbi) ni bila uspešna, z izkazom spremenjenih okoliščin.
nepremičnina v družbeni lasti - pravica uporabe - pridobitev pravice uporabe na nepremičnini - lastninjenje - ugotovitev obstoja lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču - obseg pripadajočega zemljišča - javni interes - zasebni interes - dopuščena revizija
Stavba tožnikov je bila zgrajena pred nacionalizaicjo in uvedbo družbenolastninskega sistema. Po nacionalizicji je zemljišče, na katerem je stala stavba in sosednje zemljišče, ki je bilo pred nacionalizacijo v lastni tretje osebe, prešlo v družbeno lastnino. Čeprav tožnika nista izkazala, da bi na sosednjem zemljišču pridobila pravico uporabe z odločbo ali pogodbo, je pri urejanju pripadajočih zemljišč v naseljih mestnega značaja, ki so bila vsa v družbeni lastnini,treba dati prednost namenu, zaradi katerega je bila predpisana kogentna akcesornost pravic na zemljišču pravicam na stavbi. To pa je, da ima vsakokratni lastnik stavbe pravico uporabe na tistem obsegu družbenega zemljišča, ki zagotavlja njeno normalno rabo in funkcioniranje stavbe. Tožnika imata tako prav, da sta glede na glavni namen, ki ga zakonodajalec zasleduje s predpisi o določanju pripadajočega zemljišča k stavbam, ki se nahajajo v sklopu naselij mestnega značaja, lahko pridobila pravico uporabe na pripadajočem zemljišču v družbeni lastnini na podlagi samega zakona. To pa pomeni, da je Višje sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da v obravnavanem primeru takoimenovani dinamični princip ugotavljanja pripadajočega zemljišča in posledično obstoja lastninske pravice na njem ne pride v poštev. Zato bo moralo sodišče z ustrezno kombinacijo meril in ob uravnoteženju javnega in zasebnega interesa ugotoviti obseg pripadajočega zemljišča k stavbama Ulica A. 35 in35a, kar bo podlaga za nadaljnjo ugotovitev, na kolikšnem zemljišču sta revidenta lastninsko pravico pridobila.
dopuščena revizija - povrnitev škode - imisije - hrup zaradi prometa - železniški promet - interes države - prizadetost posameznikovih interesov
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče ob ugotovljenem minimalnem preseganju mejnih vrednosti hrupa po uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju poiskalo pravično ravnovesje med nasprotujočimi si interesi posameznika in širše skupnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pavšalnost navedb
Predlagatelj svoj predlog utemeljuje z navedbo, da so bile odločbe Okrajnega sodišča v Domžalah in Višjega sodišča v Ljubljani obremenjene z zlorabo procesne in pravdne sposobnosti predlagatelja in so na podlagi tega dejstva nezakonite. Takšne pavšalne in dokazno nepodprte navedbe o preteklih odločitvah navedenih sodišč ne pomenijo tehtnega in utemeljenega razloga, ki bi pri razumnem posamezniku ter v očeh javnosti lahko vzbudil dvom o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili 362. člen ZPP in 22. člen Ustave RS, s tem, ko sta v okoliščinah konkretnega primera dopustili nova dejstva in izvedbo novih dokazov, ki so bila navedena in predlagana po prvem naroku za glavno obravnavo (gre za dejstva in dokaze, predlagane v četrti pripravljalni vlogi tožeče stranke z dne 29. 10. 2019 in z dne 8. 11. 2019) in na rezultat tako izvedenih dokazov oprli končno odločitev v tej zadevi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - invalidnost stranke - stalno prebivališče
Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti postopka zagotoviti njegovo večjo smotrnost in Vrhovno sodišče ocenjuje, da je ta razlog v obravnavani zadevi podan glede na to, da obe stranki živita na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani in glede na toženkino zdravstveno stanje in vezanost na invalidski voziček. Očitno je, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani kot pa pred Okrajnim sodiščem na Jesenicah.
ZPP člen 339, 339/2-14, 367a. SZ-1 člen 106, 106/2.
dopuščena revizija - odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - nadomestno stanovanje - primernost drugega stanovanja - poslabšanje bivalnih pogojev - sklenitev najemne pogodbe - najemna pogodba za nedoločen čas - neprofitna najemnina
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:
- ali sprememba etaže stanovanja (ponujeno nadomestno stanovanje se nahaja v petem nadstropju brez dvigala, dotedanje stanovanje pa je v pritličju) glede na drugi odstavek 106. člena Stanovanjskega zakona predstavlja bistveno poslabšanje stanovanjskih pogojev tožencev,
- ali je materialnopravno pravilno stališče izpodbijane sodbe sodišča druge stopnje o sklenjeni najemni pogodbi glede stanovanja št. 2 za nedoločen čas (za neprofitno najemnino).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00042506
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 190, 198. URS člen 22.
dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - prikrajšanje - sodediči - solastna nepremičnina - souporaba - nevzdržna solastninska skupnost - plačilo uporabnine - pravica do izjave v postopku - pravica do enakega varstva pravic
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je materialnopravno pravilna presoja nižjih sodišč o pomenu slabih osebnih odnosov med solastniki za temelj uporabnine kot obveznosti solastnika, ki deloma uporablja solastno stvar,
- ali je bila kršena pravica toženca do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave v zvezi z obrazložitvijo pritožbenega sodišča v delu, ki se nanaša na plačilo uporabnine za obdobje od 24. 6. 1997 do 31. 12. 1997.
umik predloga za dopustitev revizije - nadaljevanje prekinjenega postopka - prenehanje razloga za prekinitev - zahteva za presojo ustavnosti - presoja ustavnosti ZFPPIPP
Ker je upnica predloga za dopustitev revizije umaknila, je Vrhovno sodišče odločilo, da se postopek nadaljuje. Prekinjeni postopek se namreč nadaljuje v vseh primerih na predlog stranke, takoj ko preneha razlog za prekinitev (tretji odstavek 208. člena ZPP).
Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi do umika predloga za dopustitev revizije upnice o njem še ni odločilo, zato je takšno razpolaganje nedopustno. Vrhovno sodišče je na podlagi navedenih zakonskih določil ugotovilo umik predloga za dopustitev revizije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - zakonec uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku - strojepiska - ugoditev predlogu
Okoliščine obravnavane zadeve predstavljajo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Ključno je, da strojepiska, katere mož je dolžnik v izvršilnem postopku, že vrsto let dela prav na izvršilnem oddelku ter ima dostop do vseh izvršilnih zadev, predvsem pa po obrazložitvi predsednice sodišča po odredbi sodnika, strokovnega sodelavca ali referentke opravlja opravila v vseh izvršilnih zadevah. Prav tako ima dostop do spisa, česar ni mogoče omejiti.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - opravljen pravniški državni izpit - skrbnik stranke - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP). Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč po skrbnici, pri čemer nista niti zatrjevala niti izkazala, da ima skrbnica opravljen pravniški državni izpit. Vrhovno sodišče je zato predlog zavrglo (367. člen ZPP).
dopuščena revizija - zamudna sodba - pravica do sodelovanja v postopku - fikcija vročitve - vročanje v tujino - vročilnica - listina v tujem jeziku - dokazna ocena - metodološki napotek
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče pravilno uporabilo določbe o fikciji vročitve ter ali je kršilo toženčevo pravico do sodelovanja v postopku.
predlog za dopustitev revizije - vloga, ki jo vloži stranka sama - laična vloga - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga
Predlagateljica sama vlaga vlogo, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njen predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Stališču sodišča druge stopnje, ki je izhajalo iz namena sodelovalne dolžnosti zavarovanca, je z zornega kota razlagalca Splošnih pogojev kot celote in ob uporabi objektivističnega načina razlage vsekakor mogoče pritrditi. Upoštevaje pravno naravo splošnih pogojev pa to ni odločilno. Ključno je, ali to, da mora policijo obvestiti tudi v primeru prometne nesreče I. kategorije, iz sporne določbe lahko nedvoumno razbere zavarovanec. Odgovor je nikalen. Kljub temu, da razlaga, ki jo je kot pravilno izbralo sodišče prve stopnje, bolj ustreza namenu pravila iz 3. točke prvega odstavka 28. člena Splošnih pogojev, ta namen v besedilu Splošnih pogojev ni dovolj določno izražen, da bi utemeljeval pričakovanje, da bo zavarovanec med dvema možnima pomenoma besedila izbral tistega, ki je pravi.
ZKP člen 371, 371/1-11. KZ člen 208, 208/2, 208/2, 208/5.
ogrožanje varnosti pri delu - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med ralogi sodbe in listino
Dejanje je kaznivo tudi, če v njem niti ni navedena označba blanketne norme, vendar mora v tem primeru iz opisa dejanja jasno izhajati, kakšna je vsebina te blanketne norme.
Iz sodbe ni razvidno, kakšna je bila organizacija dela v organizacijski enoti, kjer je prišlo do nesreče in kako je bil v to organizacijo umeščen obsojenec, kakšne so bile njegove konkretne delovne zadolžitve kot vodje obrata (od dne 1. 5. 2007 dalje), kakšne zadolžitve je imel v zvezi z odločanjem o vpenjanju in samim vpenjanjem novega ali drugega orodja v določen stroj, kakšne so bile njegove zadolžitve glede stroja ILLIG 7, kakšen je bil načrt delovnega procesa na stroju ILLIG 7 in kako je delo potekalo v konkretnem primeru od odločanja o vpetju spornega orodja v ta stroj dalje. Šele na podlagi teh ugotovitev bi namreč sodišče sploh lahko odločilo o dolžnostih obsojenca in njegovi seznanjenosti z nevarnim načinom dela v konkretnem primeru in s tem o njegovi krivdi.
Zaključek prvostopenjskega sodišča, da je bila odločitev za uporabo problematičnega orodja v vakumirki ILLIG 7, za katerega se je vedelo, da se celice od njega ne odlepljajo, kar je povezano z nevarnim načinom dela, sprejeta z vednostjo obsojenca, je neobrazložen, saj sodišče odločilnih dejstev za takšen zaključek niti ni ugotavljalo. Takšnemu zaključku pa je neobrazloženo pritrdilo tudi višje sodišče, ki ni pojasnilo, na kakšni podlagi je zaključilo, da je obsojenec glede na položaj obratovodje zagotovo vedel za vpenjanje predmetnega tehnološko nedovršenega orodja v stroj ILLIG 7.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - kaznivo dejanje pranja denarja - druga odločba - odvzem premoženja nezakonitega izvora - upravičeni vlagatelj zahteve - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep, izdan po 498.a členu ZKP, ni dovoljena, ker lastnik premoženja ni obsojenec. Premoženje nezakonitega izvora je namreč po tem postopku odvzeto lastniku premoženja, zoper katerega se kazenski postopek ni zaključil z obsodilno sodbo. Lastnik premoženja zato nima položaja obsojenca, temveč zgolj položaj lastnika premoženja, ki pa skladno s tretjim odstavkom 421. člena ZKP ni upravičen vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.