Terjatev, nastala zaradi kršitve pogodbe, in sicer za plačilo razlike med klubsko in redno ceno za nakup knjig, če član kluba izgubi ugodnosti članstva, ni občasna terjatev, zato zanjo velja splošni petletni zastaralni rok.
Stroške je izračunalo tako, da je kot vrednost spornega predmeta za odmero nagrade pooblaščenki tožene stranke vzelo povprečno vrednost vtoževanih zneskov vseh treh tožnikov, torej znesek 24.695,93 EUR. Pri tem pa je zmotno uporabilo OT, saj bi moralo po njeni 18. in 19. tarifni št. glede na omenjeno vrednost toženi stranki priznati za odgovor na tožbo in za prvo pripravljalno vlogo po 700 točk, s sklepom z dne 26.5.2009 pa ji priznalo dvakrat po 1.200 točk. Ni šlo torej za računsko pomoto v smislu prvega odstavka 328. čl. ZPP, temveč glede na metodo izračuna stroškov, ki jo je uporabilo sodišče prve stopnje, za odločitev v škodo tožeče stranke zaradi nepravilne uporabe odvetniške tarife.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke – izbris zaznambe izvršbe – vezanost na izvršilni postopek
Če bo terjatev plačana ter če bo izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena zaradi umika predloga za izvršbo, bo zemljiškoknjižno sodišče dovolilo izbris zaznambe izvršbe in izbris hipoteke.
oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju – upravni postopek - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks – poprava predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Postopek s predlogom za oprostitev plačila sodne takse je upravni, ne pravdni postopek.
ZPP člen 80, 81, 81/5, 151, 151/1, 339, 339/2, 339/2-11. ZDen člen 72, 72/2.
procesna predpostavka - sposobnost biti stranka – poprava tožbe – napaka, ki je ni mogoče odpraviti – pravdni stroški
Pri tožbi, v kateri je kot tožeča stranka označena oseba, ki je že mrtva, gre za napako, ki je ni mogoče odpraviti, saj tožbe v smislu 81. člena ZPP ni mogoče popraviti v tem smislu, da bi tožnik sposobnost biti stranka pridobil. To velja ne glede na to, da ima fizična oseba dediče oz. univerzalne pravne naslednike, saj gre pri dedičih s stališča identitete za drugo osebo, kot je tožnik.
razmerja med starši in otroci – pravice in dolžnosti staršev in otrok – preživljanje otrok – odmera preživnine
Pri odmeri preživnine se po uveljavljeni sodni praksi poleg izkazanega zaslužka in splošnega premoženjskega stanja staršev upoštevajo tudi njihove možnosti za pridobivanje dohodkov. Upoštevati je treba možnosti za zaslužek v danem okolju, zlasti zavezančeve sposobnosti, upoštevajoč njegovo izobrazbo, strokovno usposobljenost, pridobljene izkušnje in zdravstveno stanje.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne poškodbe – merila za določitev višine
Za oškodovanca, ki je utrpel zlom čolnička levega zapestja, obtolčenino dela trupa ter poškodbo vratnih mišic, je primerna odškodnina 5 povprečnih plač.
Tožnik se je v tožbi in kasnejših pravočasnih navedbah skliceval na „situacije“ in na končno situacijo. Sodišče prve stopnje je napačno zaključilo, da v tem primeru situacije ne morejo predstavljati trditvene podlage, napačno pa je tudi zaključilo, da tožba ni sklepčna, saj bi lahko bila kvečjemu nepopolna.
Sklep o oprostitvi plačila sodnih taks učinkuje od dne, ko je predlog za oprostitev vložen; oprostitev velja samo v postopku, v katerem je bila priznana.
Sklep, s katerim je bilo odločeno, da se vpis ne opravi, je bil vročen zgolj organu, na čigar zahtevo se o vpisu odloča po uradni dolžnosti. Tretji pravnega sredstva zoper ta sklep nima, zato je bil njegov ugovor utemeljeno zavržen.
delitev solastnine – procesna ovira za meritorno odločanje – res iudicata
Pravnomočno odločena stvar je procesna ovira, ki onemogoča meritorno obravnavanje. Sodišče mora nanjo paziti ves čas postopka tudi po uradni dolžnosti.
smrt stranke pred vložitvijo tožbe – procesna sposobnost – subjektivna sprememba tožbe – soglasje
Tožbe proti osebi, ki ne obstaja, ni mogoče vložiti. Sodišče na procesno sposobnost stranke pazi po uradni dolžnosti. Če je stranka umrla že pred vložitvijo tožbe, gre za napako, ki ni odpravljiva.
Če tožena stranka s subjektivno spremembo tožbe (konkludentno) ne soglaša, je sodišče ne sme dopustiti.
ZDR člen 128, 128/1. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma člen 55.
plača – dodatek k plači – posebni pogoji dela – dokazno breme
Tožnik je za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, v skladu s panožno kolektivno pogodbo upravičen do dodatkov k plači za delo v popoldanski ali nočni izmeni, za nočno delo, za delo preko polnega delovnega časa, za delo v nedeljo in za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Dodatke k plači mu je tožena stranka dolžna izplačati, saj v sodnem postopku ni dokazala, da jih je tožnik že prejel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0058777
OZ člen 6, 569, 571, 571/1. ZPP člen 212.
posojilna pogodba - izročitev posojenih stvari - trditveno in dokazno breme
Ob ugotovitvi, da je toženka s podpisom na posojilni pogodbi potrdila prejem celotnega posojila v denarju, je bilo na toženki breme, da dokaže, da je v resnici prejela manj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0058518
ZPP člen 258, 261, 261/2, 286, 337, 339, 339/2, 339/2-8, 360, 360/1, 414. ZIZ člen 15, 53, 53/2, 56, 238f.
spor iz razmerij med starši in otroki - zaslišanje obeh pravdnih strank - načelo kontradiktornosti - enakost orožij - osebni stiki z otrokom - izvršitev odločbe o stikih - nedopustne novote - prekluzija - smiselna uporaba ZPP
Navajanje novot in predlaganje novih dokazov po vložitvi ugovora oz. odgovora na ugovor v izvršilnem postopku načeloma ni dopustno, pri čemer postopek izvršitve sodne odločbe o osebnih stikih ni nobena izjema.
Tudi v primeru, ko samo ena stranka predlaga svoje zaslišanje, je sodišče dolžno zaslišati še nasprotno stranko (čeprav ta svojega zaslišanja sploh ni predlagala).
Načelo monetarnega nominalizma je mogoče uporabiti le, kadar je predmet denarne obveznosti določen, torej, kadar je izražen z določenim številom denarnih enot in to v isti valuti, v kateri je treba tudi opraviti plačilo. Kadar pa ni tako, ampak pogodba vsebuje podatke, z uporabo katerih je ob dospelosti oziroma ob plačilu denarne obveznosti mogoče izračunati število denarnih enot, na katere se glasi denarni instrument, s katerim dolžnik izpolni denarno obveznost, pa predmet denarne obveznosti ni določen, ampak je določljiv. Način (instrument), ki ga v tem primeru uporabimo kot podlago za določljivost denarne obveznosti, je valorizacija.
ZTLR člen 16, 16/1, 16/4. ZNP člen 123. ZIZ člen 236. SPZ člen 70, 70/4, 273, 273/1, 273/1-2.
postopek delitve stvari v solastnini - civilna delitev - prisilna javna dražba – kupec na prisilni javni dražbi - razdelitev stvari s prodajo
Za postopek civilne razdelitve solastnih nepremičnin ne morejo biti uporabne vse določbe ZIZ o izvršbi na nepremičnine, ampak le tiste, ki zagotavljajo enak položaj vseh udeležencev (solastnikov) v odnosu do solastne stvari. Tistega izmed solastnikov, ki ni predlagatelj, ampak nasprotni udeleženec postopka za prodajo solastne stvari, zgolj iz tega razloga ne gre obravnavati kot dolžnika klasične izvršbe.
Javna dražba v postopku za prisilno ali izvršilno prodajo solastne stvari, to je prodajo solastne stvari po določbah ZIZ, naj se opravi brez sodelovanja solastnikov kot potencialnih kupcev, saj bi se v nasprotnem primeru dovolila ena izmed oblik fizične delitve solastne stvari, za katero je bilo nujno pred tem že ugotovljeno, da ni mogoča.