Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije člen 6, 6/3, 29, 29/1, 28, 28/4.
Uporabnik storitev dimnikarske službe je oseba, ki nadzoruje in uporablja malo kurilno napravo, pomožno napravo, dimni vod ali zračnik. Šele, če takšne osebe ni mogoče ugotoviti, je uporabnik storitev dimnikarske službe, lastnik nepremičnine.
sklenitev posojilne pogodbe – izročitev stvari – izpolnitev tretjemu
Če je bila izpolnitev pogodbe (izročitev predmeta posojilne pogodbe) po dogovoru ali z odobritvijo posojilojemalca opravljena tretji osebi, to ne vpliva na posojilojemalčevo obveznost vračila posojila.
t
ekst :
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
O b r a z l o ž i t e v
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I 2001/13427 z dne 30.11. 2001 razveljavilo v 1. točki izreka in toženi stranki naložilo plačilo 6.220,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi enaki višini v korist družbe V., v preostanku pa je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo. Navedeni sklep o izvršbi je v obdržalo v veljavi glede odločitve o stroških izvršilnega postopka, toženi stranki pa naložilo tudi povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 892,99 EUR.
Zoper navedeno sodbo se po svojem pooblaščencu
pritožuje tožena stranka. Opozarja, da ji sodišče ni omogočilo sodelovanja v postopku, saj ni opravilo njenega zaslišanja.
Nasprotuje tudi ugotovitvi sodišča, da na veljavnost posojilne pogodbe ne vpliva okoliščina, da je bil denar morebiti izročen tretji osebi, čeprav je najprej ugotovilo, da je bil denar izročen toženki. V ta namen pa bi moralo sodišče zaslišati tudi predstavnika družbe C. in D. Š., takratnega direktorja posojilodajalca. Ker se je sodišču postavil dvom v pristnost njenega podpisa, pa bi moralo postaviti tudi izvedenca grafologa. Opozarja, da je sodišče naložilo plačilo v korist 3. osebe, ki v postopku sploh ni sodelovala, niti ni podala nobenega zahtevka. Izpodbija tudi odločitev o stroških pravdnega postopka, saj je sodišče priznalo stroške za opravila, ki sploh niso nastala in se ne ve, če bodo sploh opravljena, upoštevalo pa ni niti načela uspeha. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in priglaša stroške pritožbe.
Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo opozarja, da tožena stranka po svoji krivdi ni sodelovala v postopku. Da pa je že ob primerjavi podpisov, povsem jasno, da je podpis na blagajniškem prejemku toženkin, ta pa obresti tudi ne bi plačevala, če ne bi sklenila pogodbe. Predlaga zavrnitev pritožbe tožeče stranke in priglaša stroške odgovora na pritožbo.
Pritožba ni utemeljena.
Pravna prednica tožeče stranke in tožena stranka sta 29.03.2000 sklenili posojilno pogodbo št. 006/CO-2000 za posojilo v višini tedanjih 1.500.000,00 SIT za dobo enega leta po 16,19 % obrestni meri. Tožena stranka se je zavezala, da bo posojilo vrnila v enkratnem znesku.
S posojilno pogodbo se posojilodajalec zavezuje, da bo posojilojemalcu izročil določen znesek denarja ali določeno količino drugih nadomestnih stvari, posojilojemalec pa se zavezuje, da mu bo po določenem času vrnil enak znesek denarja oziroma enako količino stvari iste vrste in kakovosti (577. člen Zakon o obligacijskih razmerjih – ZOR, ki ga je glede na določbo 1060. člena Obligacijskega zakonika – OZ potrebno uporabiti).
Tožena stranka je plačevala 20.200,00 SIT mesečno, kar je tožeča stranka ob dospelosti upoštevala kot poplačilo pogodbenih obresti, v presežku pa tudi kot delno poplačilo glavnice (313. člen ZOR). Ker tožena stranka svoje obveznosti v preostanku ni izpolnila, tožeča stranka s tožbo zahteva njeno plačilo.
Tožena stranka je v postopku sodelovala le tako, da je po svojem pooblaščencu vložila ugovor zoper sklep o izvršbi, v katerem je med drugim navedla, da je predložen blagajniški izdatek slaba fotokopija, da je do sklenitve posojilne pogodbe prišlo na predlog poslovnega partnerja upnice, družbe C. in da denarja sama ni prejela, saj ga je upnica neposredno izročila predstavniku te družbe.
Neutemeljen je pritožbeni očitek absolutne bistvene kršitve pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pravdna stranka ima v postopku pravico (če želi uspeti, pa tudi dolžnost) navajati dejstva, na katere opira svoje ugovore in predlagati dokaze v njihovo potrditev (212. člen ZPP). Tožena stranka je vložila ugovor zoper sklep o izvršbi, prejela vse pripravljalne vloge tožeče stranke, na katere ni odgovorila, svojih navedb pa ni podala niti kako drugače, čeprav je to možnost imela.
Tudi svojega izostanka z naroka toženka ni ustrezno opravičila. Dopis, s katerim je sodišču sporočila, da se naroka ne bo udeležila, zgolj zatrjuje njeno odsotnost, v potrditev pa sodišču ni predložila nobenega dokaza. Ker se neopravičeno ni odzvala vabilu sodišča, je to upravičeno opustilo tudi njeno zaslišanje, ki je sicer le dokazno sredstvo in bi lahko le potrdilo njene do tedaj podane navedbe, ne bi pa jih moglo nadomestiti. Razloge nesodelovanja tožene stranke tako ne gre pripisati ravnanju sodišča.
Tožena stranka ni zanikala, da bi sporno posojilno pogodbo sklenila, v pritožbi pa uveljavlja, da tožena stranka svoje obveznosti ni izpolnila, saj bi morala denar izročiti njej, česar pa ni storila (559. člen ZOR).
Res je tožena stranka že v ugovoru pojasnila, da je do sklenitve pogodbe prišlo na predlog 3. osebe (družbe C.) in da je bil denar izročen njej, kar pa na veljavnost sklenjene pogodbe, ne more vplivati. Kadar pogodbena stranka izpolnitev opravi tretji osebi po dogovoru ali z odobritvijo sopogodbenika (da s tem ni soglašala, tožena stranka niti ne zatrjuje), je izpolnitev veljavna (305. člen ZOR) (1). Tudi, če bi držalo, kar navaja tožena stranka, to njene obveznosti, da povrne posojilo, ne izključuje. Ker naj bi tudi izpoved predstavnika posojilojemalca in predstavnika družbe, ki naj bi ji bil posojen denar izročen, potrdila te navedbe, je njuno zaslišanje brez potrebe.
Brezpredmetno pa je tudi sklicevanje toženke na njen morebiti ponarejen podpis na predloženem blagajniškem prejemku. Kakor že pojasnjeno, je tudi, če je bil posojen denar (s soglasjem toženke) res izročen predstavniku družbe C. in je ta podpisal tudi blagajniški prejemek (sicer v imenu toženke), v pogodbenem razmerju s tožnico bila toženka, kar potrjuje tudi z njene strani izvršeno mesečno plačevanje obresti, zavezana pa je tudi k povračilu preostalega posojenega zneska.
Ker je tožeča stranka svojo pogodbeno obveznost izpolnila, je tudi tožena stranka dolžna izpolniti pogodbo tako, kot se glasi. Ker pa je med postopkom prišlo do odstopa terjatve družbi V., toženka pa v subjektivno spremembo tožbe ni privolila (187. člen ZPP), je tožeča stranka tožbeni zahtevek spremenila tako, da je od tožene stranke terjala izpolnitev v korist nove upnice. Kadar do odtujitve terjatve pride na strani tožnika, je ta dolžan zahtevek prilagoditi tako, da zahteva spolnitev v korist pridobitelja (2), četudi se pravda dokonča med istima strankama. Gre za objektivno spremembo tožbe, ki ji tožena stranka tekom postopka ni nasprotovala, zato je šteti, da je vanjo privolila (3. odstavek 185. člena ZPP).
Neutemeljeno toženka izpodbija tudi odločitev o stroških pravdnega postopka. Stroški za prejem in pregled sodbe in poročilo stranki ter za preveritev pravnomočnosti, tožeči stranki resda niso še nastali, ker pa so neizogibni in tako del pravdnih stroškov, odmerjenih v skladu z 3. in 7. točko tarife št. 39 Odvetniške tarife, je tožeča stranka upravičena do njihovega povračila. Pravilno je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo tudi povračilo celotnih pravdnih stroškov tožeče stranke. Tožena stranka ni uspela s sorazmerno majhnim delom tožbenega zahtevka, ki se nanaša le na ugotovitev pravnega razmerja med pravdnima strankama in del stranske terjatve, v zvezi s tem delom pa niso nastali posebni stroški (3. odstavek 154. člena ZPP).
Ker pritožbeno sodišče ni zasledilo utemeljenosti uveljavljenih pritožbenih razlogov, niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), je pritožbo tožene stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).
Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbe, prav tako pa tožeča stranka krije sama stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni z ničemer doprinesel k pritožbeni odločitvi in tako ni bil potreben (1. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 163. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 155. člena ZPP).
--------------------
(1) Enako tudi Plavšak in ostali: Obligacijski zakonik s komentarjem, komentar 569. člen OZ.
(2) Na strani tožnika je po prevladujočem mnenju teorije potrebno sprejeti relevančno teorijo, Glej Ude in ostali: Pravdni postopek s komentarjem, str. 234 in naslednja.
stečaj s.p. - samostojni podjetnik – stečajni postopek – posledica stečaja – izterljivost terjatve upnika
Stečajni postopek zoper samostojno podjetnico na njene osebne lastnosti nima vpliva, ampak učinkuje le na poslovne terjatve, in sicer v smislu, da jih po končanem postopku ni več mogoče uveljavljati.
Tožnik ni uspel izkazati manjšega dohodka in s tem zmanjšane zmožnosti za preživljanje mladoletnega toženca v primerjavi s tisto, ki je bila ugotovljena s prejšnjo pravnomočno sodbo.
Glede na to, da se tisto, kar je pravnomočno razsojeno, neizpodbitno šteje za resnično in pravilno, ni bilo pravilno postopanje sodišča, ko je ugotavljalo in upoštevalo takratne dejanske dohodke tožnika in ne v prejšnji sodbi upoštevane podatke o višini tožnikovih dohodkov.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0052541
SPZ člen 99. ZIZ člen 272. ZPP člen 339/2, 339/2-8.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – sodna pristojnost – upravna pristojnost – možnost obravnavanja pred sodiščem
Res je, da je tožeča stranka občina in da ima tožena stranka določeno stvarno pravico na lastnini tožeče stranke. Vendar sta v pomenu prepovedi vznemirjanja in vzpostavitve prvotnega stanja in prepovedi bodočih vznemirjanj to pravni osebi, ki izvršujeta tudi stvarno pravne pravice in obveznosti. Dejstvo, da gre za občino oziroma subjekt javnega prava tako na ta razmerja ne vpliva. Tožeča stranka trdi, da je tožena stranka presegla obseg služnosti in zahteva z lastninsko tožbo dostop do parcele in prepoved vznemirjanja. Tako se izkaže, da je zadeva v sodni pristojnosti in je sodišče z zavrnitvijo predloga odreklo stranki možnost sodelovanja v postopku.
Res je, da ZVCP-1, ki velja od 30. aprila 2008, v določbi petega odstavka 235. čl. dovoljuje, da se imetniku vozniškega dovoljenja, za katerega je vožnja motornega vozila osnovni poklic, lahko prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče za kategorijo motornih vozil, s katero opravlja osnovni poklic. To pa lahko sodišče stori le v primeru, če kršitelj z vozilom te kategorije ni dosegel ali presegel tretjino kazenskih točk, predpisanih za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ali storil prekršek, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk. Obdolžencu kot vozniku motornih vozil kategorije C in E res še ni bila izrečena nobena kazenska točka, je pa z motornim vozilom za katerega je potrebno vozniško dovoljenje B kategorije storil prekršek, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk. Glede na navedeno obdolžencu ni mogoče izreči zgolj prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorijo motornih vozil, s katero je bil prekršek storjen, pač pa za vse kategorije motornih vozil, ki jih je imel vpisane v vozniškem dovoljenju na dan prekrška.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004293
ZP-1-UPB3 člen 22, 22/3, 202a, 202a/5. ZVCP-1 člen 129, 130, 130/2, 130/4, 132, 132/2.
prekršek - vožnja pod vplivom alkohola - preizkus alkoholiziranosti - odklonitev podpisa zapisnika - stopnja alkoholiziranosti
S pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na prekršek po določbi tretjega odstavka 122. čl. ZVCP-1, opisan v drugi točki izreka izpodbijane sodbe, se višje sodišče ni ukvarjalo, saj je sodišče prve stopnje postopek zoper obdolženega glede navedenega prekrška ustavilo. Sodišče prve stopnje je v tem delu torej odločilo v korist obdolženca, zato za pritožbo, v tem delu, nima upravičenega interesa. Pritožbo namreč lahko obdolženec vloži le v svojo korist (2. odst. 150. čl. ZP-1).
Obdolžencu je bil dne 29. januarja 2006 ob 1.00 uri odrejen preizkus alkoholiziranosti z alkotestom, ki je ob pravilni uporabi alkotesta pokazal rezultat 0,92 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. Obdolžencu sta bila ob 1.55 uri v zdravstvenem domu odvzeta vzorca krvi in urina, iz alkoholimetrične analize, ki jo je izdelal Inštitut za sodno medicino pa je razvidno, da je imel obdolženi v krvi najmanj 2 grama alkohola na kilogram krvi. Tako prvi kot drugi rezultat pomenita, da je imel obdolženi v organizmu bistveno višjo koncentracijo alkohola, kot dovoljuje ZVCP-1 v drugem odstavku 130. čl., v obeh primerih pa tudi precej nad mejo 0,71 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka oziroma 1,50 grama alkohola na kilogram krvi, nad katero se vozniku izreče 18 kazenskih točk. Res je sicer, da zaužiti alkohol potrebuje določen čas, da se po zaužitju absorbira v kri (običajno v 30 do 90 minutah), vendar obdolženi v svojem zagovoru ni navedel kdaj pred zaustavitvijo s strani policistov je pil alkoholne pijače, tega pa tudi ni navedel v pregledu, ki ga je v okviru strokovnega pregleda opravil zdravnik. Pritožbene navedbe v tej smeri so nekonkretizirane in tudi prepozne. V skladu z določbo tretjega odstavka 157. čl. ZP-1 bi namreč obdolženi moral dejstva in dokaze, ki se nanašajo na dejansko stanje prekrška uveljavljati v postopku na prvi stopnji, pa tega ni storil, niti ni verjetno izkazal, da jih ni mogel uveljavljati brez svoje krivde.
odmera odškodnine za telesne bolečine – odmera odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – odmera odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti – odmera odškodnine za strah
Odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
ZST-1 člen 11, 11/4, 12, 12/2. ZPP člen 108, 108/2. Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju člen 1, 2.
oprostitev plačila sodnih taks – postopek za uveljavitev oprostitve plačila sodnih taks – predlog stranke za taksno oprostitev – pisna izjava o premoženjskem stanju – nepopolna vloga
Pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine primera (4. odstavek 11. člena ZST). To med drugim pomeni, da mora strankin predlog obravnavati celostno: v okviru celotne trditvene in dokazne podlage, ki jo ta ponudi v predlogu in njemu predloženi izjavi o svojem premoženjskem stanju (2. odstavek 12. člena ZST-1). Če v predlogu opiše svoje premoženjsko stanje in o njem ponudi dokaze, sodišče njene vloge ne more zavreči zgolj zaradi neizpolnjenih rubrik v sicer priloženem obrazcu izjave o premoženjskem stanju, ampak mora vlogo vsebinsko obravnavati.
tekst :
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v ponovno obravnavo sodišču prve stopnje.
O b r a z l o ž i t e v :
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks. Tako je odločilo po ugotovitvi, da je tožnica k vlogi za taksno oprostitev sicer predložila izjavo o svojem premoženjskem stanju na obrazcu ZST-1 (2. odstavek 12. člena ZST-1 v zvezi s 1. odstavkom Pravilnika o obrazcu izjave o premoženjskem stanju), ki pa ni pravilno izpolnjena, ker niso izpolnjene rubrike odgovorov od 101 do 207. Ker je vlogo vložila preko svojega pooblaščenca - odvetnika, jo je zavrglo kot nerazumljivo oziroma nepopolno brez predhodnega poziva za dopolnitev (2. odstavek 108. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).
Proti sklepu se ločeno pritožujeta zakonita zastopnica tožeče stranke z laično pritožbo in pooblaščenec tožeče stranke. Zakonita zastopnica pojasnjuje, da rubrik od 101 do 207 v obrazcu izjave o premoženjskem stanju namenoma ni izpolnila, ker so za tožnico brezpredmetne. Menila je, da bo sodišče to razumelo in razbralo iz opombe v rubriki: „Opombe“ neposredno pod rubriko 207 na obrazcu. Tam je pojasnila, da tožnica ni zavezanka za dohodnino in je logično, da navedene rubrike zanjo niso relevantne. Enako velja za nadaljnje neizpolnjene rubrike, ki so neupoštevne za tožnico kot 100 % invalidno osebo, trajno delovno nesposobno. Ponavlja, da hči nima nobenega premoženja in je odgovor na vsa vprašanja iz za sodišče spornih rubrik v obrazcu: „NE“, glede na njen status pa so ti odgovori hkrati brezpredmetni. Dodaja, da je tožnica oseba z motnjo v duševnem razvoju, kategorizirana kot težko prizadeta oseba, ki ima status vzdrževane osebe – otroka s podaljšano roditeljsko pravico preko polnoletnosti. Sodišče ni obravnavalo vloge in izjave tožnice v celoti. Status tožnice je bil pojasnjen tudi z dodatnimi pojasnili v samem obrazcu ZST-1, zato je odločitev sodišča nerazumna. Smiselno predlaga razveljavitev sklepa in vsebinsko obravnavo vloge.
Tudi v pritožbi, vloženi preko pooblaščenca, pritožnica opozarja na neživljenjsko odločitev prvega sodišča. Ponovno opisuje tožničino stanje ter prvemu sodišču očita, da ga je na podlagi predloženih dokazil ugotovilo nepopolno. Predlaga razveljavitev sklepa in v nadaljevanju oprostitev plačila sodnih taks.
Pritožbi, ki ju je pritožbeno sodišče obravnavalo enotno, sta utemeljeni.
Iz ugotovitev prvega sodišča in podatkov spisa izhaja, da je tožnica podala predlog za taksno oprostitev, v katerem je opisala svoje delovno in pridobitno sposobnost ter vrsto in višino dohodkov, ki jih prejema (priloge A2, A4, A5). Predlogu je predložila izjavo o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, v katerem po ugotovitvah prvega sodišča ni izpolnila rubrik o dohodkih in prejemkih, obdavčenih po Zakonu o dohodnini (točka A/1 obrazca) in rubrik o osebnih dohodkih in prejemkih (točka A/2 obrazca). Zato je štelo, da je vloga nepopolna in nesposobna za obravnavo. Pritožnica utemeljeno opozarja, da se ni opredelilo do ostalega ponujenega procesnega gradiva.
Prezrlo je, da je na samem obrazcu v rubriki: „Opombe“ pojasnila, katere vrste dohodkov prejema. Navedena rubrika je po navodilih za izpolnjevanje, na katere se sklicuje sodišče, namenjena vpisu okoliščin, potrebnih za natančnejše razumevanje v obrazcu navedenih kategorij dohodkov in prejemkov. Pritožnica je višino svojih dohodkov navedla že v predlogu za taksno oprostitev in o tem predložila dokaze (obvestilo ZPIZ v prilogi A5). Ostale relevantne okoliščine o njeni delovni in pridobitni sposobnosti, ponovljene v pritožbi, izhajajo iz tožbenih navedb in predloga za taksno oprostitev. Že k njemu je priložila tudi dokazila o tem (sklep o podaljšanju roditeljske pravice v prilogi A4, sodba v prilogi A2). Izkaže se, da je imelo prvo sodišče na razpolago vse potrebne podatke za vsebinsko obravnavo predloga za taksno oprostitev. Njegovo naziranje, da je samo zaradi v sklepu konkretno navedenih neizpolnjenih rubrik v obrazcu izjave o premoženjskem stanju vloga nepopolna in nesposobna za obravnavo, je namreč zmotno.
Postopek za uveljavitev oprostitve plačila sodnih taks predpisuje 12. člen ZST-1. Sodišče o oprostitvi plačila taks odloči na predlog stranke. Ta mora predlogu predložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov na predpisanem obrazcu (2. odstavek 12. člena ZST-1 v zvezi z 2. členom Pravilnika o obrazcu izjave o premoženjskem stanju). Pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine primera (4. odstavek 11. člena ZST-1). To med drugim pomeni, da mora strankin predlog obravnavati celostno: v okviru celotne trditvene in dokazne podlage, ki jo ta ponudi v predlogu in njemu predloženi izjavi o svojem premoženjskem stanju (2. odstavek 12. člena ZST-1). Če v predlogu opiše svoje premoženjsko stanje in o njem ponudi dokaze, sodišče njene vloge ne more zavreči zgolj zaradi neizpolnjenih rubrik v sicer priloženem obrazcu izjave o premoženjskem stanju, ampak mora vlogo vsebinsko obravnavati.
Zaradi napačnih materialnopravnih izhodišč, iz katerih je izhajalo prvo sodišče, je ostalo dejansko stanje neugotovljeno. O odločilnih dejstvih sklep tudi nima razlogov, zato se ga ne da preizkusiti. Sodišče ni ocenilo predloženih dokazov oziroma ne v celoti, zato je njegova odločitev protispisna. Opisane pomanjkljivosti predstavljajo absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki je pritožbeno sodišče ne more odpraviti samo. Narekovale so razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje prvemu sodišču (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 3. odstavkom 366.a člena ZPP).
V njem naj prvo sodišče navedene kršitve odpravi, oceni celotno procesno gradivo o predlogu za taksno oprostitev ter o njem vsebinsko odloči. Za svojo odločitev naj navede jasne razloge.
ZIZ člen 25, 53, 53/2, 54, 61, 61/1, 62, 62/2. ZGD člen 100.
izvršba – izvršba proti družbeniku družbe z neomejeno odgovornostjo – zavrženje tožbe – izvršljivi naslov
Z dnem, ko je zoper družbo z neomejeno odgovornostjo na osnovi verodostojne listine izdani sklep o izvršbi postal pravnomočen, je tožeča stranka (upnik) pridobila izvršilni naslov; ne samo zoper to družbo, ampak zaradi neposredno odgovornih družbenikov tudi zoper toženca – družbenika te družbe. Pravnomočen sklep o izvršbi, izdan zoper družbo z neomejeno odgovornostjo, upniku omogoča izterjavo terjatve tako od družbe kot od tožencev, družbenikov te družbe.
zapisnik – pregledovanje spisa – prava neuka stranka – denarna kazen – zloraba pravic - žalitev
ZPP v 2. odst. 124. člena govori le o pravici strank, da preberejo zapisnik in ugovarjajo zoper njegovo vsebino, nikjer v ZPP pa ni določen dolžnost sodišča, da strankam izroči izvod zapisnika, saj imajo stranke skladno s 150. členom ZPP pravico pregledovati in prepisovati spise, na kar je bil toženec izrecno opozorjen.
Strankam je zagotovljena pravica do izjavljanja pred sodiščem, da lahko vpliva na odločitev sodišča, vendar pa ta pravica ne daje stranki pravice, da pred sodiščem izjavlja karkoli in kakorkoli (US RS U-I-145/03). Stranke namreč ne smejo podajati izjav na nedostojen in žaljiv način.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - kazenske točke - seštevek kazenskih točk
Glede na to, da je storilec vse kazenske točke dosegel z motornim vozilom B kategorije, mu sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja samo za B kategorijo motornih vozil ni mogoče izreči, poleg tega pa pritožnik tudi ne trdi, da mu je vožnja motornih vozil z B kategorijo osnovni poklic.
spor majhne vrednosti – trditve in dokazi - pravočasne navedbe – pravočasnost trditev in dokazov – prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti
V postopku v sporih majhne vrednosti sodišče ne upošteva dejstev in dokazov, ki jih stranka navaja v drugih (dodatnih ali prepoznih) vlogah ( 453. člen ZPP).
dokončnost meje – dokončno urejena meja v katastrskem postopku – ureditev meje v sodnem postopku po dokončnosti meje – domneva močnejše pravice
SPZ v določbah, ki se nanašajo na urejanje meje v sodnem postopku, ne določa, da bi bila morebitna dokončnost meje ovira za sodno urejanje meje, ampak določa (2. odst. 77. člena SPZ) zgolj to, da se domneva močnejša pravica po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku.
skupno premoženje - posebno premoženje - darila zakoncev – darilo, dano zakoncu
Po presoji pritožbenega sodišča pa je zmotna presoja prvostopnega sodišča, da je potrebno šteti darilo, dano v letu 1996 toženki s strani njene matere, v korist obeh zakoncev. Res je sodna praksa zavzela stališče, da se pri presoji višine deležev na skupnem premoženju darila ali pomoč v delu, dana s strani sorodnikov ali prijateljev enega od zakoncev, štejejo tudi v korist drugega zakonca, vendar pa to velja le za manjša darila ali prispevke. Nikakor pa ni mogoče šteti, da bi darilo hiše, ki je po obstoječi cenitvi v letu 1996 predstavljala 70 % vrednosti hiše po stanju v letu 2004 (106.088,85 EUR v letu 1996 in 150.948,09 EUR v letu 2004), pri čemer ni upoštevana niti vrednost zemljišča niti vrednost kozolca, kar je bilo tudi predmet darila, bilo mogoče avtomatično obravnavati v korist tožnika le zato, ker je bil toženkin zakonec.
ZIKS 145, 145/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 339, 339/2, 339/2-14. ZNP člen 20, 20/1.
vrnitev zaplenjenega premoženja – zavezanci za vrnitev zaplenjenega premoženja – nerazumljiv izrek – smrt predlagatelja
Z besedo „podan“ je izrek vmesnega sklepa lahko razumljiv tako, da je predlog dr. K. B. vložen, kar je nedvoumno. Razumljiv pa je lahko tudi tako, da je njen predlog po temelju utemeljen. Če je razumljiv tako, bi moral imeti tudi razloge, kdo so zavezanci za vračilo zaplenjenega premoženja, da bi se lahko odločitev preizkusila, česar pa v razlogih izpodbijanega vmesnega sklepa ni.