CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0052615
ZPP člen 7, 212. OZ člen 569.
trditveno in dokazno breme – posojilna pogodba
Iz skopih dejanskih tožbenih navedb prvostopenjsko sodišče ni moglo ugotoviti konkretnega historičnega dogodka, na podlagi katerega bi bilo morda mogoče sklepati na kakšno drugo pravno podlago obveznosti tožencev npr. na odškodninsko obveznost toženca, ki bi izvirala iz posredniške pogodbe ali mandatne pogodbe ali morda celo za razmerje, ki bi izviralo iz družbene pogodbe. Ugotavljanje teh razmerji pa bi presegalo pooblastila sodišča, saj v skladu z razpravnim načelom (7. člen ZPP) sodišče ne sme preizkušati, ali bi utemeljenost tožbenega zahtevka morda lahko izhajala iz dejstev, ki jih stranki nista zatrjevali.
podjemna pogodba – napake – grajanje napak – rok za grajanje napak – pregled del
Tožena stranka je bila v skladu s členom 633 OZ dolžna delo pregledati in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti tožečo stranko. Po pregledu in prevzemu dela tožeča stranka ne odgovarja več za napake, ki jih je bilo mogoče opaziti pri običajnem pregledu.
ZNP člen 118, 118/1, 119, 128, 128/2. SPZ člen 70, 70/2, 70/4.
delitev skupnega premoženja – fizična delitev stvari – delitev stvari v naravi
Nasprotna udeleženka je predlagala delitev skupnega premoženja v naravi, in sicer tako, da se njej dodeli stanovanje v celoti, predlagatelju pa garaža, vendar pa takšna delitev ni mogoča, saj je po ugotovitvah izvedenca stanovanje skoraj trinajstkrat vrednejše od garažnega boksa.
postopek za ureditev meje – močnejša pravica – udeležba mejašev v postopku – dokončna meja – katastrska meja - priposestvovanje
Sodišče lahko izda sklep, v katerem ne evidentira vseh zemljiškokatastrskih točk na meji kot dokončnih, bistveno je, da so točke dokončno evidentirane v razmerju med obema udeležencema postopka.
Sodni postopek za ureditev meje daje lastniku nepremičnine, ki se s katastrsko mejo v naravi ne strinja, pravico, da domnevo o poteku meje v katastru izpodbije. To lahko stori kljub dokončnosti meje v upravnem postopku.
ZST-1 člen 11, 11/4, 12, 12/2. ZPP člen 108, 108/2. Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju člen 1, 2.
oprostitev plačila sodnih taks – postopek za uveljavitev oprostitve plačila sodnih taks – predlog stranke za taksno oprostitev – pisna izjava o premoženjskem stanju – nepopolna vloga
Pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine primera (4. odstavek 11. člena ZST). To med drugim pomeni, da mora strankin predlog obravnavati celostno: v okviru celotne trditvene in dokazne podlage, ki jo ta ponudi v predlogu in njemu predloženi izjavi o svojem premoženjskem stanju (2. odstavek 12. člena ZST-1). Če v predlogu opiše svoje premoženjsko stanje in o njem ponudi dokaze, sodišče njene vloge ne more zavreči zgolj zaradi neizpolnjenih rubrik v sicer priloženem obrazcu izjave o premoženjskem stanju, ampak mora vlogo vsebinsko obravnavati.
tekst :
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v ponovno obravnavo sodišču prve stopnje.
O b r a z l o ž i t e v :
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks. Tako je odločilo po ugotovitvi, da je tožnica k vlogi za taksno oprostitev sicer predložila izjavo o svojem premoženjskem stanju na obrazcu ZST-1 (2. odstavek 12. člena ZST-1 v zvezi s 1. odstavkom Pravilnika o obrazcu izjave o premoženjskem stanju), ki pa ni pravilno izpolnjena, ker niso izpolnjene rubrike odgovorov od 101 do 207. Ker je vlogo vložila preko svojega pooblaščenca - odvetnika, jo je zavrglo kot nerazumljivo oziroma nepopolno brez predhodnega poziva za dopolnitev (2. odstavek 108. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).
Proti sklepu se ločeno pritožujeta zakonita zastopnica tožeče stranke z laično pritožbo in pooblaščenec tožeče stranke. Zakonita zastopnica pojasnjuje, da rubrik od 101 do 207 v obrazcu izjave o premoženjskem stanju namenoma ni izpolnila, ker so za tožnico brezpredmetne. Menila je, da bo sodišče to razumelo in razbralo iz opombe v rubriki: „Opombe“ neposredno pod rubriko 207 na obrazcu. Tam je pojasnila, da tožnica ni zavezanka za dohodnino in je logično, da navedene rubrike zanjo niso relevantne. Enako velja za nadaljnje neizpolnjene rubrike, ki so neupoštevne za tožnico kot 100 % invalidno osebo, trajno delovno nesposobno. Ponavlja, da hči nima nobenega premoženja in je odgovor na vsa vprašanja iz za sodišče spornih rubrik v obrazcu: „NE“, glede na njen status pa so ti odgovori hkrati brezpredmetni. Dodaja, da je tožnica oseba z motnjo v duševnem razvoju, kategorizirana kot težko prizadeta oseba, ki ima status vzdrževane osebe – otroka s podaljšano roditeljsko pravico preko polnoletnosti. Sodišče ni obravnavalo vloge in izjave tožnice v celoti. Status tožnice je bil pojasnjen tudi z dodatnimi pojasnili v samem obrazcu ZST-1, zato je odločitev sodišča nerazumna. Smiselno predlaga razveljavitev sklepa in vsebinsko obravnavo vloge.
Tudi v pritožbi, vloženi preko pooblaščenca, pritožnica opozarja na neživljenjsko odločitev prvega sodišča. Ponovno opisuje tožničino stanje ter prvemu sodišču očita, da ga je na podlagi predloženih dokazil ugotovilo nepopolno. Predlaga razveljavitev sklepa in v nadaljevanju oprostitev plačila sodnih taks.
Pritožbi, ki ju je pritožbeno sodišče obravnavalo enotno, sta utemeljeni.
Iz ugotovitev prvega sodišča in podatkov spisa izhaja, da je tožnica podala predlog za taksno oprostitev, v katerem je opisala svoje delovno in pridobitno sposobnost ter vrsto in višino dohodkov, ki jih prejema (priloge A2, A4, A5). Predlogu je predložila izjavo o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, v katerem po ugotovitvah prvega sodišča ni izpolnila rubrik o dohodkih in prejemkih, obdavčenih po Zakonu o dohodnini (točka A/1 obrazca) in rubrik o osebnih dohodkih in prejemkih (točka A/2 obrazca). Zato je štelo, da je vloga nepopolna in nesposobna za obravnavo. Pritožnica utemeljeno opozarja, da se ni opredelilo do ostalega ponujenega procesnega gradiva.
Prezrlo je, da je na samem obrazcu v rubriki: „Opombe“ pojasnila, katere vrste dohodkov prejema. Navedena rubrika je po navodilih za izpolnjevanje, na katere se sklicuje sodišče, namenjena vpisu okoliščin, potrebnih za natančnejše razumevanje v obrazcu navedenih kategorij dohodkov in prejemkov. Pritožnica je višino svojih dohodkov navedla že v predlogu za taksno oprostitev in o tem predložila dokaze (obvestilo ZPIZ v prilogi A5). Ostale relevantne okoliščine o njeni delovni in pridobitni sposobnosti, ponovljene v pritožbi, izhajajo iz tožbenih navedb in predloga za taksno oprostitev. Že k njemu je priložila tudi dokazila o tem (sklep o podaljšanju roditeljske pravice v prilogi A4, sodba v prilogi A2). Izkaže se, da je imelo prvo sodišče na razpolago vse potrebne podatke za vsebinsko obravnavo predloga za taksno oprostitev. Njegovo naziranje, da je samo zaradi v sklepu konkretno navedenih neizpolnjenih rubrik v obrazcu izjave o premoženjskem stanju vloga nepopolna in nesposobna za obravnavo, je namreč zmotno.
Postopek za uveljavitev oprostitve plačila sodnih taks predpisuje 12. člen ZST-1. Sodišče o oprostitvi plačila taks odloči na predlog stranke. Ta mora predlogu predložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov na predpisanem obrazcu (2. odstavek 12. člena ZST-1 v zvezi z 2. členom Pravilnika o obrazcu izjave o premoženjskem stanju). Pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine primera (4. odstavek 11. člena ZST-1). To med drugim pomeni, da mora strankin predlog obravnavati celostno: v okviru celotne trditvene in dokazne podlage, ki jo ta ponudi v predlogu in njemu predloženi izjavi o svojem premoženjskem stanju (2. odstavek 12. člena ZST-1). Če v predlogu opiše svoje premoženjsko stanje in o njem ponudi dokaze, sodišče njene vloge ne more zavreči zgolj zaradi neizpolnjenih rubrik v sicer priloženem obrazcu izjave o premoženjskem stanju, ampak mora vlogo vsebinsko obravnavati.
Zaradi napačnih materialnopravnih izhodišč, iz katerih je izhajalo prvo sodišče, je ostalo dejansko stanje neugotovljeno. O odločilnih dejstvih sklep tudi nima razlogov, zato se ga ne da preizkusiti. Sodišče ni ocenilo predloženih dokazov oziroma ne v celoti, zato je njegova odločitev protispisna. Opisane pomanjkljivosti predstavljajo absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki je pritožbeno sodišče ne more odpraviti samo. Narekovale so razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje prvemu sodišču (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 3. odstavkom 366.a člena ZPP).
V njem naj prvo sodišče navedene kršitve odpravi, oceni celotno procesno gradivo o predlogu za taksno oprostitev ter o njem vsebinsko odloči. Za svojo odločitev naj navede jasne razloge.
Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da je zakonska zveza trajala preko 30 let, zakonca otrok nista imela, dohodek je ustvarjal izključno mož, žena pa je skrbela za urejen dom in možu znatno pomagala pri izpolnjevanju njegovih študijskih obveznosti vse do doktorata, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je prispevek žene na skupnem premoženju tretjinski.
dopustnost pritožbe – pravni interes – stranka zapuščinskega postopka – pritožba bivše zapustnikove žene
Kot sledi iz podatkov v spisu, je pritožnica razvezana žena zapustnika in zato ni zakonita dedinja po njem, v pritožbi pa ne zatrjuje, da je zapustnikova oporočna dedinja ali volilojemnica. Ker pritožnica iz zapuščine ne uveljavlja nobene pravice, ni stranka zapuščinskega postopka in zato nima pravice vložiti pritožbo. Pogoj za sodelovanje v zapuščinskem postopku je bodisi položaj dediča oz. volilojemnika bodisi uveljavljanje pravice, o kateri se odloča v zapuščinskem postopku in ima dedno pravno podlago.
vzročna zveza - krivdna odgovornost - odškodninska odgovornost - vojaške vaje - usposabljanje vojaških obveznikov - telesne vaje na neravni površini - zastaranje terjatve za nepremoženjsko škodo
V spornem primeru je bil ugotovljen neobstoj vzročne zveze med nevarnostjo terena, kjer so vojaki izvajali telesne vaje, in nastalo poškodbo. Od vojaških obveznikov se lahko pričakuje višja stopnja telesne usposobljenosti od običajne oziroma v tej zvezi tudi dolžnost izvajanja vaj za njeno pridobitev in so zato telesne vaje, ki se izvajajo v okviru izvajanja v okviru vojaškega usposabljanja tej zahtevi lahko prilagojene. V spornem primeru pa tudi ni bilo ugotovljeno, da je šlo za prekomerno zahtevnost vaj ali za vsiljen povečan tempo izvajanja, ki bi bila nedopustna, upoštevaje, da je šlo za vojake začetnike, ki so se s tovrstnimi vajami srečali prvič.
skupno premoženje - posebno premoženje - darila zakoncev – darilo, dano zakoncu
Po presoji pritožbenega sodišča pa je zmotna presoja prvostopnega sodišča, da je potrebno šteti darilo, dano v letu 1996 toženki s strani njene matere, v korist obeh zakoncev. Res je sodna praksa zavzela stališče, da se pri presoji višine deležev na skupnem premoženju darila ali pomoč v delu, dana s strani sorodnikov ali prijateljev enega od zakoncev, štejejo tudi v korist drugega zakonca, vendar pa to velja le za manjša darila ali prispevke. Nikakor pa ni mogoče šteti, da bi darilo hiše, ki je po obstoječi cenitvi v letu 1996 predstavljala 70 % vrednosti hiše po stanju v letu 2004 (106.088,85 EUR v letu 1996 in 150.948,09 EUR v letu 2004), pri čemer ni upoštevana niti vrednost zemljišča niti vrednost kozolca, kar je bilo tudi predmet darila, bilo mogoče avtomatično obravnavati v korist tožnika le zato, ker je bil toženkin zakonec.
odgovor na tožbo - pooblastilo odvetniku za vložitev odgovora na tožbo – nepopolna vloga
Če odgovoru na tožbo ni priloženo pooblastilo, odločitve ni mogoče opreti na 2. odst. 108. člena ZPP, ki nalaga sodišču, da nerazumljivo ali nepopolno vlogo zavrže, če jo je vložil odvetnik. Odgovor na tožbo z dne 1.10.2008 vsebuje vse, kar vsebuje vloga iz 105. člena ZPP. Ta člen pa ne ureja primera, ko pooblastilo ni priloženo. V primeru pooblastila je zato treba uporabiti 98. člen ZPP, ki je v tem primeru specialna določba (lex specialis).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058718
ZPP člen 7, 214. ZVCP člen 7, 7/1, 7/2, 200, 202, 233, 233/2. CZ člen 37, 38, 39, 43.
odgovornost države – zaplemba stvari v kazenskem postopku – protipravno ravnanje oškodovanca – vzročna zveza – razpravno načelo – priznana dejstva
Tožniku ni mogla nastati pravno priznana škoda, čeprav je prvo sodišče ugotovilo, da je bil avtomobil v kazenskem postopku protipravno zasežen, saj je prvo sodišče hkrati tudi ugotovilo, da zaradi njegovega protipravnega ravnanja v postopku uvoza avtomobilskih delov in pri registraciji avtomobila, avtomobila ne bi smel (mogel) uporabljati.
Pri odločanju je sodišče vezano na dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke pravdne stranke, če nobena od strank določenega dejstva ne zatrjuje, se šteje, da takšno dejstvo ne obstaja. Dejstva, ki jih stranka ne zanika ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana.
Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji iz 3. odstavka 103. člena SZ-1; v opominu je tožeča stranka toženca pozvala naj v 30-ih dneh od vročitve opomina odpravi odpovedne razloge in poravna vse obveznosti, sicer bo začela s postopkom vložitve tožbe za izpraznitev stanovanja pri pristojnem sodišču in z izterjavo celotnega dolga.
ZIZ člen 25, 53, 53/2, 54, 61, 61/1, 62, 62/2. ZGD člen 100.
izvršba – izvršba proti družbeniku družbe z neomejeno odgovornostjo – zavrženje tožbe – izvršljivi naslov
Z dnem, ko je zoper družbo z neomejeno odgovornostjo na osnovi verodostojne listine izdani sklep o izvršbi postal pravnomočen, je tožeča stranka (upnik) pridobila izvršilni naslov; ne samo zoper to družbo, ampak zaradi neposredno odgovornih družbenikov tudi zoper toženca – družbenika te družbe. Pravnomočen sklep o izvršbi, izdan zoper družbo z neomejeno odgovornostjo, upniku omogoča izterjavo terjatve tako od družbe kot od tožencev, družbenikov te družbe.
stvarna pristojnost sodišča – neupravičena obogatitev – najemno razmerje
Tožeča stranka zoper toženko uveljavlja zahtevek zaradi neupravičene pridobitve. Ker iz tožbenih navedb ne izhaja, da gre za spor, ki je povezan z obstojem najemnega razmerja, je za sojenje stvarno pristojno okrožno sodišče.
kršitev avtorske pravice – aktivna legitimacija avtorja – običajen avtorski honorar – predelava avtorskega dela – običajna dosegljivost avtorja – poseg v moralno avtorsko pravico
Če je bilo avtorsko delo narejeno v delovnem razmerju, materialna avtorska pravica ni prešla na tožnikovega delodajalca. Materialne avtorske pravice se od avtorja ne prenesejo na delodajalca, ampak so le obremenjene s pravicami delodajalca. Če pa tretje osebe kršijo avtorske pravice, je tudi avtor tisti, ki je legitimiran, da nastopi zoper kršilce.
Lastnik mora predelavo avtorskega dela prednostno ponuditi prvotnemu avtorju, če je ta živ in običajno dosegljiv. Dejstva, da je avtor upokojen, pa ni mogoče interpretirati, da zato običajno ni dosegljiv.
Ker je predmet varovanja tako moralnih kot tudi materialnih avtorskih pravic omejen na izvedbo fasadne obloge in izvedbo zunanjega panoramskega dvigala, kot je bil ugotovljen poseg v avtorsko delo, se kot običajen honorar lahko upoštevalo samo tisti honorar, do katerega bi bila tožnika upravičena v zvezi s predelavo fasade in izgradnjo panoramskega dvigala, ne pa drugih stvaritev, ki niso predmet varovanja avtorskih pravic.
Poseg v moralno avtorsko pravico sam po sebi v nobenem primeru ni pravno priznana škoda. Predstavlja lahko le pravnorelevanten vzrok (izvor) duševnih bolečin.
Zaznamba spora o pridobitvi pravice se med drugim dovoli na podlagi tožbe, s katero tožnik zahteva ugotovitev obstoja lastninske pravice, ki jo je pridobil na izviren način (npr. na podlagi gradnje na tujem zemljišču).