Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije člen 6, 6/3, 29, 29/1, 28, 28/4.
Uporabnik storitev dimnikarske službe je oseba, ki nadzoruje in uporablja malo kurilno napravo, pomožno napravo, dimni vod ali zračnik. Šele, če takšne osebe ni mogoče ugotoviti, je uporabnik storitev dimnikarske službe, lastnik nepremičnine.
ZIZ člen 45, 45/2, 167. ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 88.
zaznamba sklepa o izvršbi – postopek po uradni dolžnosti – predložitev sklepa o izvršbi zemljiškoknjižnemu sodišču pred pravnomočnostjo
Ob upoštevanju okoliščine, da je izvršilno sodišče izdalo sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, je prvostopenjsko sodišče v skladu z določilom 2. odstavka 45. člena ZIZ ravnalo pravilno, ko je sklep o izvršbi predložilo zemljiškoknjižnemu sodišču še pred njegovo pravnomočnostjo. Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno čakati na odločitev o vloženem ugovoru zoper izdani izvršilni sklep.
tekst :
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.
O b r a z l o ž i t e v :
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom po uradni dolžnosti dovolilo zaznambo sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Novem mestu opr. št. In 11/2009 z dne 4.3.2009 in vknjižilo hipoteko na nepremičninah dolžnika, vpisanih v vl. št. 20.
Zoper navedeni sklep se dolžnik pravočasno pritožuje in opozarja, da je zoper sklep o izvršbi vložil pravočasni ugovor, vendar pa še ni prejel nobene rešitve. Zato meni, da je sodnica ob izdaji izpodbijanega sklepa očitno zlorabila svojo funkcijo, saj ni jasno, kako ga je lahko bremenila za stroške o dedovanju v zapuščinski zadevi po pokojni B. M.. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi, zoper sodnico pa uvede disciplinski oziroma kazenski postopek zaradi zlorabe sodniške funkcije.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je v izvršilnem postopku na predlog upnikov izdalo sklep o izvršbi na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrajnega sodišča v Novem mestu opr. št. P 276/2006 z dne 29.10.2007. Pri tem je dovolilo izvršbo tudi z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri nepremičninah vpisanih v vl. št. 20 z ugotovitvijo vrednosti nepremičnin, njihovo prodajo ter poplačilom upnikov. Ob upoštevanju okoliščine, da je izvršilno sodišče izdalo sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, je prvostopenjsko sodišče v skladu z določilom 2. odstavka 45. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami – v nadaljevanju ZIZ) ravnalo pravilno, ko je sklep o izvršbi predložilo zemljiškoknjižnemu sodišču še pred njegovo pravnomočnostjo. Zemljiškoknjižno sodišče namreč po uradni dolžnosti odloči o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča (1. odstavek 86. člena Zakona o zemljiški knjigi, Ur. l. RS, št. 58/2003, v nadaljevanju ZZK-1). Z izpodbijanim sklepom je sodišče odločilo v skladu s citiranim zakonskim določilom, saj je od izvršilnega sodišča prejelo obvestilo, kateremu je bil predložen sklep o izvršbi. Zaznamba izvršbe je prvo izvršilno dejanje pri izvršbi na nepremičnine (člen 167. ZIZ), izvršba pa se začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače (1. odstavek 46. člena ZIZ), za zaznambo izvršbe pa zakon kaj drugega ne določa. Če pa zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke (člen 88. ZZK-1) in sicer v skladu z določbo 2. odstavka člena 87. ZZK-1. Odločitev glede zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke je glede na navedene razloge pravilna in jo pritožbene navedbe ne omajajo. Dejstvo v pritožbi, ki merijo predvsem na očitek sodnici, ki je odločala v predmetni zadevi, se tako izkažejo za povsem neutemeljene in pravno zgrešene. Sodišče prve stopnje je namreč odločilo pravilno, saj ni bilo dolžno čakati na odločitev o vloženem ugovoru zoper izdani izvršilni sklep. Ostala dejstva, ki se nanašajo na sam dolg, pa na izpodbijano odločitev nimajo nobenega vpliva in so lahko upoštevna le v izvršilnem postopku.
Na osnovi navedenega in ko tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0052595
OZ člen 1060. ZOR člen 277. ZPP člen 7, 212.
splošni pogoji in pravila – trditveno in dokazno breme – razpravno in preiskovalno načelo
Če
pravdna stranka meni, da so del pogodbenega statuta tudi pravila z dne 20.04.1998, bi morala (ker gre za interno razmerje med pravdnima strankama, ki sodišču ne more biti poznano) to pravočasno navajati in dokazovati. Šele potem bi pravila z dne 20.04.1998 postala del procesnega gradiva, na sodišču pa bi bilo, da po pravilu iura novit curia presodi, katera pravila je potrebno uporabiti pri presoji višine vtoževane terjatve.
t
ekst :
Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v 1. točki izreka spremeni tako, da se ta glasi:
„Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati 2.837,46 EUR“.
V ostalem se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.
Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
O b r a z l o ž i t e v
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo plačilo 413,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 496.023,20 SIT oziroma 2.069,87 EUR od 18.06.1998 do 03.12.2008, od tedaj dalje pa od zneska 413,98 EUR. V preostanku je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo. Toženi stranki je naložilo tudi povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 2.147,63 EUR.
Zoper navedeno sodbo se
iz vseh pritožbenih razlogov po
338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami) pritožuje tožena stranka. Opozarja, da bi moralo sodišče tožbo zavreči, saj ni podane identitete med tožbenim zahtevkom in zahtevo, podano toženi stranki, saj so tedaj tožniki zahtevali priznanje družinske pokojnine in ne vračila vplačanih sredstev. Sodišču očita tudi, da ni obrazložilo, zakaj je za izračun višine zneska uporabilo pravila z dne 08.05.1996, saj bi moralo uporabiti pravila z dne 20.04.1998, ki jih tožeča stranka sicer ni predložila, izračun višine pripadajočih sredstev pa opredeljujejo drugače. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe, podredno pa njeno razveljavitev in priglaša stroške pritožbe.
Tožeča stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.
Pritožba je delno utemeljena.
Z vmesno sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV P 373/1998, z dne 16.02.2006, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 3522/2006, z dne 31.01.2007, je bilo odločeno, da je tožena stranka dolžna plačati znesek, ki izhaja iz pravnega razmerja na podlagi sklenjenega obrtniškega zavarovanja, ki ga je dne 29.10.1981 s sedaj toženo stranko, sklenil pravni prednik tožečih strank A. F.. Z izpodbijano sodbo je sodišče ugotavljajo le še višino denarnega zneska, ki ga je tožena stranka dolžna plačati.
Ker je odločitev glede temelja že pravnomočna, tožena stranka v pritožbi ne more uveljavljati razlogov, ki izpodbijajo njeno obveznost plačila, kar skuša doseči z navedbami o neidentičnosti zahtevka, uveljavljenega pred njenimi organi in zahtevka, uveljavljenega pred sodiščem, ki naj bi terjala zavrženje tožbe. Pritožbeno sodišče se zato do tovrstnih pritožbenih navedb ni opredeljevalo.
Sodišče prve stopnje se je pri izračunu višine pripadajočih sredstev (seštevku zneskov, ki jih je v obdobju članstva vplačal pravni prednik tožnikov) pravilno oprlo na Pravila z dne 08.05.1996 in ugotovilo, da ta znašajo 496.023,20 SIT oziroma 2.069,87 EUR. Tudi tožena stranka je ves čas postopka zatrjevala, da so prav ta pravila (6. odstavek 22. člena pravil) tista, ki so nesporno pogodbena podlaga za izračune višine vplačanih sredstev (list. št. 79 spisa). Če tožena stranka meni, da so del pogodbenega statuta tudi pravila z dne 20.04.1998, pa bi morala (ker gre za interno razmerje med pravdnima strankama, ki sodišču ne more biti poznano) to pravočasno navajati in dokazovati. Šele potem bi pravila z dne 20.04.1998 postala del procesnega gradiva, na sodišču pa bi bilo, da po pravilu iura novit curia presodi, katera pravila je potrebno uporabiti pri presoji višine vtoževane terjatve. Ker tožena stranka tega ni storila, v pritožbi pa tudi ne pojasnila, zakaj morebiti svojih trditev ni mogla podati pravočasno, jih gre označiti za nedovoljene pritožbene novote in jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo (337. člen ZPP) (1).
Pri presoji kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti in presoji pravilne uporabe materialnega prava (350. člen ZPP) pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-300/04-25, ki je člen 1060 Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) razveljavilo, kolikor se za zamudne obresti iz obligacijskih razmerij, nastalih pred njegovo uveljavitvijo, ki tečejo po 1. 1. 2002, uporablja 277. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR), čeprav so te že dosegle ali presegle glavnico. Toženi stranki je naložilo plačilo dolga, ki je na dan 03.12.2008 (delno plačilo tožene stranke) znašal 10.442,43 EUR. Pritožbeno sodišče je skladno z odločbo Ustavnega sodišča omejilo tek zakonitih zamudnih obresti od dosojene glavnice na dan 01.01.2002, ko je dolg tožene stranke, kakor izhaja iz priloženega obračuna obresti, znašal 1.076.787,27 EUR oz. 4.493,35 EUR. Od tega je odštelo dne 03.12.2008 plačani znesek v višini 1.655,89 EUR in toženi stranki v plačilo naložilo preostanek dolga, to je 2.837,46 EUR.
Ker je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče sodbo spremenilo in odločilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe (5. alinea 358. člena ZPP).
Ker je pritožbeno sodišče v izpodbijano sodbo poseglo le glede dela stranske terjatve, ni poseglo v odločitev o stroških pravdnega postopka, odločilo pa tudi, da tožena sama krije svoje stroške pritožbe (1. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 163. člena ZPP).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – zagovor – čas za pripravo obrambe
Tožnik je s posredovanjem lažnih podatkov glede svojega prebivališča toženo stranko oškodoval, naklepoma je kršil prepoved škodljivega ravnanja in obveznost obveščanja, tako da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR zakonita.
ZOR člen 26, 28, 73, 361, 371. SZ člen 26, 39, 56. ZD člen 123, 123/1, 132. SPZ člen 41. ZDen člen 78.
pogodba, sklenjena s konkludentnimi dejanji - zastaranje pravice zahtevati sklenitev najemne pogodbe - smrt najemnika - realizirana pogodba - oblika pogodbe – konvalidacija pogodbe
To, da rok v SZ ni bil določen, ne pomeni, da pravica terjati sklenitev najemne pogodbe ne zastara, ampak zgolj to, da je uveljavitev takšnega zahtevka omejena s splošnim zastaralnim rokom na podlagi 371. člena ZOR, ki je veljal v času nastanka tega obligacijskega razmerja.
Veljavna je lahko tudi pogodba, ki ni sklenjena v pisni obliki, če so izpolnjeni pogoji po 73. členu ZOR, vendar pa mora biti pogodba najprej sklenjena, šele nato lahko konvalidira.
skupno premoženje - posebno premoženje - darila zakoncev – darilo, dano zakoncu
Po presoji pritožbenega sodišča pa je zmotna presoja prvostopnega sodišča, da je potrebno šteti darilo, dano v letu 1996 toženki s strani njene matere, v korist obeh zakoncev. Res je sodna praksa zavzela stališče, da se pri presoji višine deležev na skupnem premoženju darila ali pomoč v delu, dana s strani sorodnikov ali prijateljev enega od zakoncev, štejejo tudi v korist drugega zakonca, vendar pa to velja le za manjša darila ali prispevke. Nikakor pa ni mogoče šteti, da bi darilo hiše, ki je po obstoječi cenitvi v letu 1996 predstavljala 70 % vrednosti hiše po stanju v letu 2004 (106.088,85 EUR v letu 1996 in 150.948,09 EUR v letu 2004), pri čemer ni upoštevana niti vrednost zemljišča niti vrednost kozolca, kar je bilo tudi predmet darila, bilo mogoče avtomatično obravnavati v korist tožnika le zato, ker je bil toženkin zakonec.
prodajna pogodba – obveznosti prodajalca – izročitev stvari – odgovornost za stvarne napake – pravice kupca – povrnitev škode – izguba pravic – refleksna škoda – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravno priznana škoda – strah
Ker je bila tožba vložena po poteku enoletnega roka, je prva tožeča stranka izgubila pravico do sodnega varstva. Škoda iz naslova jamčevalnih napak je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti. Gre za specialne določbe zakona, ki izključujejo določbe o splošni poslovni odškodninski odgovornosti. Splošne določbe se uporabijo le v primeru refleksne škode, torej škode, ki nastane zaradi stvarne napake na drugih dobrinah, za katero pa ne gre v obravnavanem primeru (primerjaj 3. odstavek 488. člena ZOR).
postopek za ureditev meje – močnejša pravica – udeležba mejašev v postopku – dokončna meja – katastrska meja - priposestvovanje
Sodišče lahko izda sklep, v katerem ne evidentira vseh zemljiškokatastrskih točk na meji kot dokončnih, bistveno je, da so točke dokončno evidentirane v razmerju med obema udeležencema postopka.
Sodni postopek za ureditev meje daje lastniku nepremičnine, ki se s katastrsko mejo v naravi ne strinja, pravico, da domnevo o poteku meje v katastru izpodbije. To lahko stori kljub dokončnosti meje v upravnem postopku.
spor majhne vrednosti – trditve in dokazi - pravočasne navedbe – pravočasnost trditev in dokazov – prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti
V postopku v sporih majhne vrednosti sodišče ne upošteva dejstev in dokazov, ki jih stranka navaja v drugih (dodatnih ali prepoznih) vlogah ( 453. člen ZPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0058710
ZOR člen 263, 354, 354/1.
pogodbena odškodninska odgovornost - kontrahirna dolžnost – odškodninska odgovornost zaradi kršitve kontrahirne dolžnosti – ekskulpacijski razlogi – vzročna zveza
S podpisom pogodbe je tožena stranka prevzela obveznost sklenitve pogodbe in tudi odgovornost, da takšno pogodbo sklene. Odgovornost tožene stranke je potrebno presojati po pravilih, ki veljajo za pogodbeno odškodninsko odgovornost. Dolžnik je na podlagi 263. člena ZOR prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti. Zato je potrebno odgovoriti na vprašanje, ali bi v primeru izpolnitve pogodbene obveznosti, torej sklenitve pogodbe o tehničnem varovanju, gasilci hitreje intervenirali, v posledici hitrejše intervencije pa bi bila škoda manjša.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0052597
ZOR člen 939, 939/1. ZPP člen 7, 7/1, 212, 285.
subrogacija – odškodnina – trditveno in dokazno breme
Subrogacija pomeni enak položaj zavarovalnice, kot bi bil položaj zavarovanca (oškodovanca), če bi sam uveljavljal povrnitev škode od povzročitelja. Ker je zavarovančev zahtevek proti odgovorni osebi odškodninski, mora zavarovalnica, ko zahteva povrnitev izplačane odškodnine od odgovorne osebe, zatrjevati (in dokazati) vse elemente odškodninskega delikta, kot bi jih moral sicer oškodovanec, če bi sam terjal povrnitev škode od povzročitelja. Odgovorna oseba pa ima proti zavarovalnici vse ugovore, ki bi jih imela proti zavarovancu.
motenje posesti - odtujitev stvari med pravdo - posestno varstvo - vrnitev odvzete stvari
S tem ko je tožnik tožencu rekel, da lokal ne gre, da ne dobi natakaric, in nato izročil ključe tožencu, ta pa je to sprejel, nato pa ga še obvestil, da so ostali ključi v lokalu, je opustil posest gostinskega lokala, saj je prenehal izvrševati dejansko oblast na nepremičnini.
Dejstvo, da je toženec med pravdo nepremičnino, ki je predmet posestne pravde, odtujil tretji osebi, je v tej pravdi pravno relevantno dejstvo, zaradi katerega ni mogoče odrediti vrnitve odvzete stvari oz. zahtevati vrnitve v prejšnje stanje, kar pa je namen posestnega varstva.
stvarna pristojnost sodišča – neupravičena obogatitev – najemno razmerje
Tožeča stranka zoper toženko uveljavlja zahtevek zaradi neupravičene pridobitve. Ker iz tožbenih navedb ne izhaja, da gre za spor, ki je povezan z obstojem najemnega razmerja, je za sojenje stvarno pristojno okrožno sodišče.
ZST-1 člen 11, 11/4, 12, 12/2. ZPP člen 108, 108/2. Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju člen 1, 2.
oprostitev plačila sodnih taks – postopek za uveljavitev oprostitve plačila sodnih taks – predlog stranke za taksno oprostitev – pisna izjava o premoženjskem stanju – nepopolna vloga
Pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine primera (4. odstavek 11. člena ZST). To med drugim pomeni, da mora strankin predlog obravnavati celostno: v okviru celotne trditvene in dokazne podlage, ki jo ta ponudi v predlogu in njemu predloženi izjavi o svojem premoženjskem stanju (2. odstavek 12. člena ZST-1). Če v predlogu opiše svoje premoženjsko stanje in o njem ponudi dokaze, sodišče njene vloge ne more zavreči zgolj zaradi neizpolnjenih rubrik v sicer priloženem obrazcu izjave o premoženjskem stanju, ampak mora vlogo vsebinsko obravnavati.
tekst :
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v ponovno obravnavo sodišču prve stopnje.
O b r a z l o ž i t e v :
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks. Tako je odločilo po ugotovitvi, da je tožnica k vlogi za taksno oprostitev sicer predložila izjavo o svojem premoženjskem stanju na obrazcu ZST-1 (2. odstavek 12. člena ZST-1 v zvezi s 1. odstavkom Pravilnika o obrazcu izjave o premoženjskem stanju), ki pa ni pravilno izpolnjena, ker niso izpolnjene rubrike odgovorov od 101 do 207. Ker je vlogo vložila preko svojega pooblaščenca - odvetnika, jo je zavrglo kot nerazumljivo oziroma nepopolno brez predhodnega poziva za dopolnitev (2. odstavek 108. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).
Proti sklepu se ločeno pritožujeta zakonita zastopnica tožeče stranke z laično pritožbo in pooblaščenec tožeče stranke. Zakonita zastopnica pojasnjuje, da rubrik od 101 do 207 v obrazcu izjave o premoženjskem stanju namenoma ni izpolnila, ker so za tožnico brezpredmetne. Menila je, da bo sodišče to razumelo in razbralo iz opombe v rubriki: „Opombe“ neposredno pod rubriko 207 na obrazcu. Tam je pojasnila, da tožnica ni zavezanka za dohodnino in je logično, da navedene rubrike zanjo niso relevantne. Enako velja za nadaljnje neizpolnjene rubrike, ki so neupoštevne za tožnico kot 100 % invalidno osebo, trajno delovno nesposobno. Ponavlja, da hči nima nobenega premoženja in je odgovor na vsa vprašanja iz za sodišče spornih rubrik v obrazcu: „NE“, glede na njen status pa so ti odgovori hkrati brezpredmetni. Dodaja, da je tožnica oseba z motnjo v duševnem razvoju, kategorizirana kot težko prizadeta oseba, ki ima status vzdrževane osebe – otroka s podaljšano roditeljsko pravico preko polnoletnosti. Sodišče ni obravnavalo vloge in izjave tožnice v celoti. Status tožnice je bil pojasnjen tudi z dodatnimi pojasnili v samem obrazcu ZST-1, zato je odločitev sodišča nerazumna. Smiselno predlaga razveljavitev sklepa in vsebinsko obravnavo vloge.
Tudi v pritožbi, vloženi preko pooblaščenca, pritožnica opozarja na neživljenjsko odločitev prvega sodišča. Ponovno opisuje tožničino stanje ter prvemu sodišču očita, da ga je na podlagi predloženih dokazil ugotovilo nepopolno. Predlaga razveljavitev sklepa in v nadaljevanju oprostitev plačila sodnih taks.
Pritožbi, ki ju je pritožbeno sodišče obravnavalo enotno, sta utemeljeni.
Iz ugotovitev prvega sodišča in podatkov spisa izhaja, da je tožnica podala predlog za taksno oprostitev, v katerem je opisala svoje delovno in pridobitno sposobnost ter vrsto in višino dohodkov, ki jih prejema (priloge A2, A4, A5). Predlogu je predložila izjavo o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, v katerem po ugotovitvah prvega sodišča ni izpolnila rubrik o dohodkih in prejemkih, obdavčenih po Zakonu o dohodnini (točka A/1 obrazca) in rubrik o osebnih dohodkih in prejemkih (točka A/2 obrazca). Zato je štelo, da je vloga nepopolna in nesposobna za obravnavo. Pritožnica utemeljeno opozarja, da se ni opredelilo do ostalega ponujenega procesnega gradiva.
Prezrlo je, da je na samem obrazcu v rubriki: „Opombe“ pojasnila, katere vrste dohodkov prejema. Navedena rubrika je po navodilih za izpolnjevanje, na katere se sklicuje sodišče, namenjena vpisu okoliščin, potrebnih za natančnejše razumevanje v obrazcu navedenih kategorij dohodkov in prejemkov. Pritožnica je višino svojih dohodkov navedla že v predlogu za taksno oprostitev in o tem predložila dokaze (obvestilo ZPIZ v prilogi A5). Ostale relevantne okoliščine o njeni delovni in pridobitni sposobnosti, ponovljene v pritožbi, izhajajo iz tožbenih navedb in predloga za taksno oprostitev. Že k njemu je priložila tudi dokazila o tem (sklep o podaljšanju roditeljske pravice v prilogi A4, sodba v prilogi A2). Izkaže se, da je imelo prvo sodišče na razpolago vse potrebne podatke za vsebinsko obravnavo predloga za taksno oprostitev. Njegovo naziranje, da je samo zaradi v sklepu konkretno navedenih neizpolnjenih rubrik v obrazcu izjave o premoženjskem stanju vloga nepopolna in nesposobna za obravnavo, je namreč zmotno.
Postopek za uveljavitev oprostitve plačila sodnih taks predpisuje 12. člen ZST-1. Sodišče o oprostitvi plačila taks odloči na predlog stranke. Ta mora predlogu predložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov na predpisanem obrazcu (2. odstavek 12. člena ZST-1 v zvezi z 2. členom Pravilnika o obrazcu izjave o premoženjskem stanju). Pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine primera (4. odstavek 11. člena ZST-1). To med drugim pomeni, da mora strankin predlog obravnavati celostno: v okviru celotne trditvene in dokazne podlage, ki jo ta ponudi v predlogu in njemu predloženi izjavi o svojem premoženjskem stanju (2. odstavek 12. člena ZST-1). Če v predlogu opiše svoje premoženjsko stanje in o njem ponudi dokaze, sodišče njene vloge ne more zavreči zgolj zaradi neizpolnjenih rubrik v sicer priloženem obrazcu izjave o premoženjskem stanju, ampak mora vlogo vsebinsko obravnavati.
Zaradi napačnih materialnopravnih izhodišč, iz katerih je izhajalo prvo sodišče, je ostalo dejansko stanje neugotovljeno. O odločilnih dejstvih sklep tudi nima razlogov, zato se ga ne da preizkusiti. Sodišče ni ocenilo predloženih dokazov oziroma ne v celoti, zato je njegova odločitev protispisna. Opisane pomanjkljivosti predstavljajo absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki je pritožbeno sodišče ne more odpraviti samo. Narekovale so razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje prvemu sodišču (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 3. odstavkom 366.a člena ZPP).
V njem naj prvo sodišče navedene kršitve odpravi, oceni celotno procesno gradivo o predlogu za taksno oprostitev ter o njem vsebinsko odloči. Za svojo odločitev naj navede jasne razloge.
vzročna zveza - krivdna odgovornost - odškodninska odgovornost - vojaške vaje - usposabljanje vojaških obveznikov - telesne vaje na neravni površini - zastaranje terjatve za nepremoženjsko škodo
V spornem primeru je bil ugotovljen neobstoj vzročne zveze med nevarnostjo terena, kjer so vojaki izvajali telesne vaje, in nastalo poškodbo. Od vojaških obveznikov se lahko pričakuje višja stopnja telesne usposobljenosti od običajne oziroma v tej zvezi tudi dolžnost izvajanja vaj za njeno pridobitev in so zato telesne vaje, ki se izvajajo v okviru izvajanja v okviru vojaškega usposabljanja tej zahtevi lahko prilagojene. V spornem primeru pa tudi ni bilo ugotovljeno, da je šlo za prekomerno zahtevnost vaj ali za vsiljen povečan tempo izvajanja, ki bi bila nedopustna, upoštevaje, da je šlo za vojake začetnike, ki so se s tovrstnimi vajami srečali prvič.
ZPP člen 243, 252. ZOR člen 376, 376/1, 387, 387/2, 391, 391/1, 391/2.
zastaranje odškodninske terjatve – pretrganje zastaranja – začetek teka zastaralnega roka – dokazovanje z izvedencem – dejstvo – pravni standard
Ustaljeno stališče sodne prakse, da za pretrganje zastaranja zaradi pripoznave dolga zadostuje pripoznava temelja terjatve, se nanaša zgolj na primere, ko dolžnik obenem ne navede višine terjatve. Ni torej potrebno, da se pripoznava nanaša na določeno višino terjatve; če pa se, velja pripoznava (in z njo pretrganje zastaranja) le do navedene višine, ne pa tudi za presežek. Pri tem ni pomembno, kako to višino razume upnik, temveč dolžnik.
Določitev vsebine pravnega standarda (skrbnosti) za konkreten primer in uporaba tako konkretizirane norme je v izključni pristojnosti sodišča in ne izvedenca.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0058701
ZD člen 123, 123/1, 216, 223. ZDen člen 78, 78/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 46, 150, 150/1-2. ZPP člen 181, 181/3. SPZ člen 41.
dediščinska tožba – novi dedič – vpis v zemljiško knjigo – ugotovitvena tožba – pravni interes
Podlago za upravičenje tožnikov (v zapuščinskem postopku prezrtih dedičev) zoper tožence do vpisa lastninske pravice predstavlja tudi že pravnomočni sklep o dedovanju (deklaratorni naslov za vpis lastninske pravice na njihovo ime v zemljiški knjigi). V zapuščinskem postopku prezrti dediči izkazujejo pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe, s katero terjajo ugotovitev, da so dediči po pokojnem zapustniku, tudi v primeru, če dajatvenega zahtevka ne bi uveljavili oziroma bi se postavljeni ugotovitveni tožbeni zahtevek morebiti izkazal kot neutemeljen. Le z ugotovitveno tožbo (vmesnim ugotovitvenim zahtevkom) si stranka lahko zagotovi pravnomočno odločitev tudi o obstoju pravnega razmerja, ki učinkuje tudi v morebitnih prihodnjih pravdah iz tega razmerja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0055233
ZTLR člen 24, 25, 25/1. ZZDR člen 51. ZPP člen 22, 32, 32/1, 57, 188, 188/4, 213, 214.
krajevna in stvarna pristojnost – res iudicata - vlaganja v posebno premoženje zakonca – ustvaritev nove stvari – skupno premoženje zakoncev
Tožeča stranka je zatrjevala vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje toženca. Takšna vlaganja upravičujejo pridobitev stvarnopravnega deleža na nepremičnini zgolj ob izpolnitvi pogojev iz 24. do 26. člena ZTLR, ki se v obravnavanem primeru uporablja glede na čas ugotovljenih vlaganj. Predpostavka pa je, da je nekdo, ki je lahko imetnik lastninske pravice, zgradil stavbo ali drugo zgradbo. Pravno pomembno je vprašanje, ali je tožeča stranka z vlaganjem skupnih sredstev v posebno premoženje tožene stranke obravnavano nepremičnino spremenila tako, da je mogoče govoriti o novi substanci in torej ne gre zgolj za povečanje kakovosti in posledično vrednosti že obstoječega objekta.
Ker sta pravdni stranki sicer že obstoječo zgradbo povišali za eno nadstropje in jo razširili in s tem povečali gabarite že obstoječe zgradbe, je moč govoriti o drugačni, novi substanci stvari, četudi je ta še vedno stanovanjska hiša. Sporna nepremičnina je zato postala skupno premoženje pravdnih strank.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – sprememba pravice uporabe na družbeni lastnini v lastninsko pravico – domneva iz 6. člena ZPPLPS
Domneva iz 6. člena ZPPLPS se lahko uporabi samo, ko v zemljiški knjigi ni prišlo do novih spisov. Če je nasprotni udeleženec prehitel predlagatelja z vpisom lastninske pravice v svojo korist, ni zemljiškoknjižno sodišče pristojno za odločanje o tem, kdo od udeležencev ima v sporu o lastninski pravici močnejšo pravico.