OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0058731
SPZ člen 60, 60/1. OZ člen 50.
komisijska pogodba – navidezna pogodba – lastninska pravica – upravne evidence - prenos lastninske pravice na premičnini – izročitev – carinska deklaracija – registracija vozila
Dejstvo, da je bila tožnica navedena kot uvoznica vozila, še ne pomeni, da je bila lastnica vozila v stvarnopravnem pomenu lastninske pravice. Lastninska pravica na premičninah je neodvisna od evidenc, ki jih vodijo upravni organi (registracija vozila).
Glede na ugotovitev, da je pogodba navidezna, so v skladu s 50. členom OZ neutemeljene pritožbene navedbe, da se tožena stranka ne more razbremeniti odgovornosti za neveljavno izpolnitev obveznosti iz pogodbe, saj je navidezna pogodba neveljavna, vse obveznosti iz pogodbe pa neučinkovite.
delitev skupnega premoženja - prekinitev postopka – spor o predmetu delitve - spor o obsegu deležev na skupnem premoženju - verjetnost pravice
Iz podatkov sodnega registra je razvidno, da je nasprotni udeleženec imetnik 100 % poslovnega deleža družbe T. d.o.o., za katero predlagateljica trdi, da je prav tako skupno premoženje zakoncev in torej predmet delitve. Ker podatki registra trditve predlagateljice ne potrjujejo, je v zvezi s tem šteti njeno pravico za manj verjetno in je torej v tem delu sodišče zmotno uporabilo že citirani 2. odstavek 9. člena ZNP.
ZASP člen 5, 168, 168/2, 168/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 104, 105.
avtorsko delo – slogani – kratki enostavni slogani – standardi avtorskega dela – pogoji avtorskega dela – reklamno geslo
Besednim zvezam: NARAVNA MINERALNA VODA IZ SRCA ALP, VODA Z GORSKIM POREKLOM, IZ SRCA ALP in ZLATO JEZERO, ni mogoče nuditi avtorskopravnega varstva iz 5. člena ZASP.
Prvo navedena izraza niti ne izpolnjujeta pogojev sloganov, kot tudi ne standarda avtorskega dela iz 5. člena ZASP, druga dva pa ne pogojev avtorskega dela (individualnosti in ustvarjalnosti).
Opredelilni element oglaševalskega slogana je reklamno geslo oziroma reklamno programska misel in ne zgolj poimenovanje proizvoda samega po sebi ter navedba njegovega geografskega izvora.
Kratki, enostavni in stereotipni slogani ne uživajo avtorskopravnega varstva.
ZZK-1 člen 38, 38/2, 148,148/1-2, 149, 149/3. ZKZ člen 22.
vknjižba na podlagi pravnomočne sodbe, ki nadomešča zasebno listino - odobritev pravnega posla – vknjižba lastninske pravice na kmetijskem zemljišču
Pravnomočna sodba, na podlagi katere je predlagateljica predlagala vpis lastninske pravice na parc. št. 225 in ki nadomešča pogodbo oziroma zemljiškoknjižno dovolilo, predstavlja glede navedene parcele ustrezno listino za vpis v zemljiško knjigo le ob predhodni odobritvi s strani upravne enote, ki mora biti podano že ob začetku zemljiškoknjižnega postopka.
prodajna pogodba – obveznosti prodajalca – izročitev stvari – odgovornost za stvarne napake – pravice kupca – povrnitev škode – izguba pravic – refleksna škoda – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravno priznana škoda – strah
Ker je bila tožba vložena po poteku enoletnega roka, je prva tožeča stranka izgubila pravico do sodnega varstva. Škoda iz naslova jamčevalnih napak je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti. Gre za specialne določbe zakona, ki izključujejo določbe o splošni poslovni odškodninski odgovornosti. Splošne določbe se uporabijo le v primeru refleksne škode, torej škode, ki nastane zaradi stvarne napake na drugih dobrinah, za katero pa ne gre v obravnavanem primeru (primerjaj 3. odstavek 488. člena ZOR).
Zaznamba spora o pridobitvi pravice se med drugim dovoli na podlagi tožbe, s katero tožnik zahteva ugotovitev obstoja lastninske pravice, ki jo je pridobil na izviren način (npr. na podlagi gradnje na tujem zemljišču).
ZIZ člen 25, 53, 53/2, 54, 61, 61/1, 62, 62/2. ZGD člen 100.
izvršba – izvršba proti družbeniku družbe z neomejeno odgovornostjo – zavrženje tožbe – izvršljivi naslov
Z dnem, ko je zoper družbo z neomejeno odgovornostjo na osnovi verodostojne listine izdani sklep o izvršbi postal pravnomočen, je tožeča stranka (upnik) pridobila izvršilni naslov; ne samo zoper to družbo, ampak zaradi neposredno odgovornih družbenikov tudi zoper toženca – družbenika te družbe. Pravnomočen sklep o izvršbi, izdan zoper družbo z neomejeno odgovornostjo, upniku omogoča izterjavo terjatve tako od družbe kot od tožencev, družbenikov te družbe.
Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji iz 3. odstavka 103. člena SZ-1; v opominu je tožeča stranka toženca pozvala naj v 30-ih dneh od vročitve opomina odpravi odpovedne razloge in poravna vse obveznosti, sicer bo začela s postopkom vložitve tožbe za izpraznitev stanovanja pri pristojnem sodišču in z izterjavo celotnega dolga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0055233
ZTLR člen 24, 25, 25/1. ZZDR člen 51. ZPP člen 22, 32, 32/1, 57, 188, 188/4, 213, 214.
krajevna in stvarna pristojnost – res iudicata - vlaganja v posebno premoženje zakonca – ustvaritev nove stvari – skupno premoženje zakoncev
Tožeča stranka je zatrjevala vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje toženca. Takšna vlaganja upravičujejo pridobitev stvarnopravnega deleža na nepremičnini zgolj ob izpolnitvi pogojev iz 24. do 26. člena ZTLR, ki se v obravnavanem primeru uporablja glede na čas ugotovljenih vlaganj. Predpostavka pa je, da je nekdo, ki je lahko imetnik lastninske pravice, zgradil stavbo ali drugo zgradbo. Pravno pomembno je vprašanje, ali je tožeča stranka z vlaganjem skupnih sredstev v posebno premoženje tožene stranke obravnavano nepremičnino spremenila tako, da je mogoče govoriti o novi substanci in torej ne gre zgolj za povečanje kakovosti in posledično vrednosti že obstoječega objekta.
Ker sta pravdni stranki sicer že obstoječo zgradbo povišali za eno nadstropje in jo razširili in s tem povečali gabarite že obstoječe zgradbe, je moč govoriti o drugačni, novi substanci stvari, četudi je ta še vedno stanovanjska hiša. Sporna nepremičnina je zato postala skupno premoženje pravdnih strank.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – sprememba pravice uporabe na družbeni lastnini v lastninsko pravico – domneva iz 6. člena ZPPLPS
Domneva iz 6. člena ZPPLPS se lahko uporabi samo, ko v zemljiški knjigi ni prišlo do novih spisov. Če je nasprotni udeleženec prehitel predlagatelja z vpisom lastninske pravice v svojo korist, ni zemljiškoknjižno sodišče pristojno za odločanje o tem, kdo od udeležencev ima v sporu o lastninski pravici močnejšo pravico.
motenje posesti - odtujitev stvari med pravdo - posestno varstvo - vrnitev odvzete stvari
S tem ko je tožnik tožencu rekel, da lokal ne gre, da ne dobi natakaric, in nato izročil ključe tožencu, ta pa je to sprejel, nato pa ga še obvestil, da so ostali ključi v lokalu, je opustil posest gostinskega lokala, saj je prenehal izvrševati dejansko oblast na nepremičnini.
Dejstvo, da je toženec med pravdo nepremičnino, ki je predmet posestne pravde, odtujil tretji osebi, je v tej pravdi pravno relevantno dejstvo, zaradi katerega ni mogoče odrediti vrnitve odvzete stvari oz. zahtevati vrnitve v prejšnje stanje, kar pa je namen posestnega varstva.
Pogoj za utemeljenost obogatitvenega zahtevka po ZOR je, da je nasprotna stran okoriščena. Program za toženke ni imel nobene uporabne vrednosti in tako z njim niso bile okoriščene.
postopek za ureditev meje – močnejša pravica – udeležba mejašev v postopku – dokončna meja – katastrska meja - priposestvovanje
Sodišče lahko izda sklep, v katerem ne evidentira vseh zemljiškokatastrskih točk na meji kot dokončnih, bistveno je, da so točke dokončno evidentirane v razmerju med obema udeležencema postopka.
Sodni postopek za ureditev meje daje lastniku nepremičnine, ki se s katastrsko mejo v naravi ne strinja, pravico, da domnevo o poteku meje v katastru izpodbije. To lahko stori kljub dokončnosti meje v upravnem postopku.