ZZK-1 člen 38, 38/2, 148,148/1-2, 149, 149/3. ZKZ člen 22.
vknjižba na podlagi pravnomočne sodbe, ki nadomešča zasebno listino - odobritev pravnega posla – vknjižba lastninske pravice na kmetijskem zemljišču
Pravnomočna sodba, na podlagi katere je predlagateljica predlagala vpis lastninske pravice na parc. št. 225 in ki nadomešča pogodbo oziroma zemljiškoknjižno dovolilo, predstavlja glede navedene parcele ustrezno listino za vpis v zemljiško knjigo le ob predhodni odobritvi s strani upravne enote, ki mora biti podano že ob začetku zemljiškoknjižnega postopka.
oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila taks
Stranka mora predlogu za oprostitev plačila sodnih taks priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov. Sodišče nepopolno vlogo, če je stranka na podlagi sklepa v roku ne dopolni, zavrže.
dopustnost pritožbe – pravni interes – stranka zapuščinskega postopka – pritožba bivše zapustnikove žene
Kot sledi iz podatkov v spisu, je pritožnica razvezana žena zapustnika in zato ni zakonita dedinja po njem, v pritožbi pa ne zatrjuje, da je zapustnikova oporočna dedinja ali volilojemnica. Ker pritožnica iz zapuščine ne uveljavlja nobene pravice, ni stranka zapuščinskega postopka in zato nima pravice vložiti pritožbo. Pogoj za sodelovanje v zapuščinskem postopku je bodisi položaj dediča oz. volilojemnika bodisi uveljavljanje pravice, o kateri se odloča v zapuščinskem postopku in ima dedno pravno podlago.
ZST-1 člen 11, 11/4, 12, 12/2. ZPP člen 108, 108/2. Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju člen 1, 2.
oprostitev plačila sodnih taks – postopek za uveljavitev oprostitve plačila sodnih taks – predlog stranke za taksno oprostitev – pisna izjava o premoženjskem stanju – nepopolna vloga
Pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine primera (4. odstavek 11. člena ZST). To med drugim pomeni, da mora strankin predlog obravnavati celostno: v okviru celotne trditvene in dokazne podlage, ki jo ta ponudi v predlogu in njemu predloženi izjavi o svojem premoženjskem stanju (2. odstavek 12. člena ZST-1). Če v predlogu opiše svoje premoženjsko stanje in o njem ponudi dokaze, sodišče njene vloge ne more zavreči zgolj zaradi neizpolnjenih rubrik v sicer priloženem obrazcu izjave o premoženjskem stanju, ampak mora vlogo vsebinsko obravnavati.
tekst :
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v ponovno obravnavo sodišču prve stopnje.
O b r a z l o ž i t e v :
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks. Tako je odločilo po ugotovitvi, da je tožnica k vlogi za taksno oprostitev sicer predložila izjavo o svojem premoženjskem stanju na obrazcu ZST-1 (2. odstavek 12. člena ZST-1 v zvezi s 1. odstavkom Pravilnika o obrazcu izjave o premoženjskem stanju), ki pa ni pravilno izpolnjena, ker niso izpolnjene rubrike odgovorov od 101 do 207. Ker je vlogo vložila preko svojega pooblaščenca - odvetnika, jo je zavrglo kot nerazumljivo oziroma nepopolno brez predhodnega poziva za dopolnitev (2. odstavek 108. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).
Proti sklepu se ločeno pritožujeta zakonita zastopnica tožeče stranke z laično pritožbo in pooblaščenec tožeče stranke. Zakonita zastopnica pojasnjuje, da rubrik od 101 do 207 v obrazcu izjave o premoženjskem stanju namenoma ni izpolnila, ker so za tožnico brezpredmetne. Menila je, da bo sodišče to razumelo in razbralo iz opombe v rubriki: „Opombe“ neposredno pod rubriko 207 na obrazcu. Tam je pojasnila, da tožnica ni zavezanka za dohodnino in je logično, da navedene rubrike zanjo niso relevantne. Enako velja za nadaljnje neizpolnjene rubrike, ki so neupoštevne za tožnico kot 100 % invalidno osebo, trajno delovno nesposobno. Ponavlja, da hči nima nobenega premoženja in je odgovor na vsa vprašanja iz za sodišče spornih rubrik v obrazcu: „NE“, glede na njen status pa so ti odgovori hkrati brezpredmetni. Dodaja, da je tožnica oseba z motnjo v duševnem razvoju, kategorizirana kot težko prizadeta oseba, ki ima status vzdrževane osebe – otroka s podaljšano roditeljsko pravico preko polnoletnosti. Sodišče ni obravnavalo vloge in izjave tožnice v celoti. Status tožnice je bil pojasnjen tudi z dodatnimi pojasnili v samem obrazcu ZST-1, zato je odločitev sodišča nerazumna. Smiselno predlaga razveljavitev sklepa in vsebinsko obravnavo vloge.
Tudi v pritožbi, vloženi preko pooblaščenca, pritožnica opozarja na neživljenjsko odločitev prvega sodišča. Ponovno opisuje tožničino stanje ter prvemu sodišču očita, da ga je na podlagi predloženih dokazil ugotovilo nepopolno. Predlaga razveljavitev sklepa in v nadaljevanju oprostitev plačila sodnih taks.
Pritožbi, ki ju je pritožbeno sodišče obravnavalo enotno, sta utemeljeni.
Iz ugotovitev prvega sodišča in podatkov spisa izhaja, da je tožnica podala predlog za taksno oprostitev, v katerem je opisala svoje delovno in pridobitno sposobnost ter vrsto in višino dohodkov, ki jih prejema (priloge A2, A4, A5). Predlogu je predložila izjavo o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, v katerem po ugotovitvah prvega sodišča ni izpolnila rubrik o dohodkih in prejemkih, obdavčenih po Zakonu o dohodnini (točka A/1 obrazca) in rubrik o osebnih dohodkih in prejemkih (točka A/2 obrazca). Zato je štelo, da je vloga nepopolna in nesposobna za obravnavo. Pritožnica utemeljeno opozarja, da se ni opredelilo do ostalega ponujenega procesnega gradiva.
Prezrlo je, da je na samem obrazcu v rubriki: „Opombe“ pojasnila, katere vrste dohodkov prejema. Navedena rubrika je po navodilih za izpolnjevanje, na katere se sklicuje sodišče, namenjena vpisu okoliščin, potrebnih za natančnejše razumevanje v obrazcu navedenih kategorij dohodkov in prejemkov. Pritožnica je višino svojih dohodkov navedla že v predlogu za taksno oprostitev in o tem predložila dokaze (obvestilo ZPIZ v prilogi A5). Ostale relevantne okoliščine o njeni delovni in pridobitni sposobnosti, ponovljene v pritožbi, izhajajo iz tožbenih navedb in predloga za taksno oprostitev. Že k njemu je priložila tudi dokazila o tem (sklep o podaljšanju roditeljske pravice v prilogi A4, sodba v prilogi A2). Izkaže se, da je imelo prvo sodišče na razpolago vse potrebne podatke za vsebinsko obravnavo predloga za taksno oprostitev. Njegovo naziranje, da je samo zaradi v sklepu konkretno navedenih neizpolnjenih rubrik v obrazcu izjave o premoženjskem stanju vloga nepopolna in nesposobna za obravnavo, je namreč zmotno.
Postopek za uveljavitev oprostitve plačila sodnih taks predpisuje 12. člen ZST-1. Sodišče o oprostitvi plačila taks odloči na predlog stranke. Ta mora predlogu predložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov na predpisanem obrazcu (2. odstavek 12. člena ZST-1 v zvezi z 2. členom Pravilnika o obrazcu izjave o premoženjskem stanju). Pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine primera (4. odstavek 11. člena ZST-1). To med drugim pomeni, da mora strankin predlog obravnavati celostno: v okviru celotne trditvene in dokazne podlage, ki jo ta ponudi v predlogu in njemu predloženi izjavi o svojem premoženjskem stanju (2. odstavek 12. člena ZST-1). Če v predlogu opiše svoje premoženjsko stanje in o njem ponudi dokaze, sodišče njene vloge ne more zavreči zgolj zaradi neizpolnjenih rubrik v sicer priloženem obrazcu izjave o premoženjskem stanju, ampak mora vlogo vsebinsko obravnavati.
Zaradi napačnih materialnopravnih izhodišč, iz katerih je izhajalo prvo sodišče, je ostalo dejansko stanje neugotovljeno. O odločilnih dejstvih sklep tudi nima razlogov, zato se ga ne da preizkusiti. Sodišče ni ocenilo predloženih dokazov oziroma ne v celoti, zato je njegova odločitev protispisna. Opisane pomanjkljivosti predstavljajo absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki je pritožbeno sodišče ne more odpraviti samo. Narekovale so razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje prvemu sodišču (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 3. odstavkom 366.a člena ZPP).
V njem naj prvo sodišče navedene kršitve odpravi, oceni celotno procesno gradivo o predlogu za taksno oprostitev ter o njem vsebinsko odloči. Za svojo odločitev naj navede jasne razloge.
kršitev avtorske pravice – aktivna legitimacija avtorja – običajen avtorski honorar – predelava avtorskega dela – običajna dosegljivost avtorja – poseg v moralno avtorsko pravico
Če je bilo avtorsko delo narejeno v delovnem razmerju, materialna avtorska pravica ni prešla na tožnikovega delodajalca. Materialne avtorske pravice se od avtorja ne prenesejo na delodajalca, ampak so le obremenjene s pravicami delodajalca. Če pa tretje osebe kršijo avtorske pravice, je tudi avtor tisti, ki je legitimiran, da nastopi zoper kršilce.
Lastnik mora predelavo avtorskega dela prednostno ponuditi prvotnemu avtorju, če je ta živ in običajno dosegljiv. Dejstva, da je avtor upokojen, pa ni mogoče interpretirati, da zato običajno ni dosegljiv.
Ker je predmet varovanja tako moralnih kot tudi materialnih avtorskih pravic omejen na izvedbo fasadne obloge in izvedbo zunanjega panoramskega dvigala, kot je bil ugotovljen poseg v avtorsko delo, se kot običajen honorar lahko upoštevalo samo tisti honorar, do katerega bi bila tožnika upravičena v zvezi s predelavo fasade in izgradnjo panoramskega dvigala, ne pa drugih stvaritev, ki niso predmet varovanja avtorskih pravic.
Poseg v moralno avtorsko pravico sam po sebi v nobenem primeru ni pravno priznana škoda. Predstavlja lahko le pravnorelevanten vzrok (izvor) duševnih bolečin.
Namen pravnih pravil o odgovornosti za stvarne napake je varstvo tistega interesa kupca, zaradi katerega je prodajno pogodbo sklenil – to je interesa za pravilno izpolnitev, in pa varstvo načela enake vrednosti dajatev, kot temeljnega načela dvostranskih (odplačnih) pogodb. Medtem ko sta jamčevalna zahtevka za odpravo napak oziroma za povrnitev stroškov odprave napak in za izročitev drugih stvari namenjena zlasti zaščiti kupčevega interesa za pravilno izpolnitev, služi zahtevek za znižanje kupnine zlasti varstvu načela enake vrednosti dajatev Razlogi, zaradi katerih je bilo vozilo prodano za nižjo ceno od njegove tržne vrednosti, niso odločilni, pač pa zgolj razmerje med vrednostjo stvari brez napake in vrednostjo stvari z napako ob sklenitvi pogodbe.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0052541
SPZ člen 99. ZIZ člen 272. ZPP člen 339/2, 339/2-8.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – sodna pristojnost – upravna pristojnost – možnost obravnavanja pred sodiščem
Res je, da je tožeča stranka občina in da ima tožena stranka določeno stvarno pravico na lastnini tožeče stranke. Vendar sta v pomenu prepovedi vznemirjanja in vzpostavitve prvotnega stanja in prepovedi bodočih vznemirjanj to pravni osebi, ki izvršujeta tudi stvarno pravne pravice in obveznosti. Dejstvo, da gre za občino oziroma subjekt javnega prava tako na ta razmerja ne vpliva. Tožeča stranka trdi, da je tožena stranka presegla obseg služnosti in zahteva z lastninsko tožbo dostop do parcele in prepoved vznemirjanja. Tako se izkaže, da je zadeva v sodni pristojnosti in je sodišče z zavrnitvijo predloga odreklo stranki možnost sodelovanja v postopku.
Res je, da ZVCP-1, ki velja od 30. aprila 2008, v določbi petega odstavka 235. čl. dovoljuje, da se imetniku vozniškega dovoljenja, za katerega je vožnja motornega vozila osnovni poklic, lahko prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče za kategorijo motornih vozil, s katero opravlja osnovni poklic. To pa lahko sodišče stori le v primeru, če kršitelj z vozilom te kategorije ni dosegel ali presegel tretjino kazenskih točk, predpisanih za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ali storil prekršek, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk. Obdolžencu kot vozniku motornih vozil kategorije C in E res še ni bila izrečena nobena kazenska točka, je pa z motornim vozilom za katerega je potrebno vozniško dovoljenje B kategorije storil prekršek, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk. Glede na navedeno obdolžencu ni mogoče izreči zgolj prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorijo motornih vozil, s katero je bil prekršek storjen, pač pa za vse kategorije motornih vozil, ki jih je imel vpisane v vozniškem dovoljenju na dan prekrška.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0058710
ZOR člen 263, 354, 354/1.
pogodbena odškodninska odgovornost - kontrahirna dolžnost – odškodninska odgovornost zaradi kršitve kontrahirne dolžnosti – ekskulpacijski razlogi – vzročna zveza
S podpisom pogodbe je tožena stranka prevzela obveznost sklenitve pogodbe in tudi odgovornost, da takšno pogodbo sklene. Odgovornost tožene stranke je potrebno presojati po pravilih, ki veljajo za pogodbeno odškodninsko odgovornost. Dolžnik je na podlagi 263. člena ZOR prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti. Zato je potrebno odgovoriti na vprašanje, ali bi v primeru izpolnitve pogodbene obveznosti, torej sklenitve pogodbe o tehničnem varovanju, gasilci hitreje intervenirali, v posledici hitrejše intervencije pa bi bila škoda manjša.
ZIKS 145, 145/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 339, 339/2, 339/2-14. ZNP člen 20, 20/1.
vrnitev zaplenjenega premoženja – zavezanci za vrnitev zaplenjenega premoženja – nerazumljiv izrek – smrt predlagatelja
Z besedo „podan“ je izrek vmesnega sklepa lahko razumljiv tako, da je predlog dr. K. B. vložen, kar je nedvoumno. Razumljiv pa je lahko tudi tako, da je njen predlog po temelju utemeljen. Če je razumljiv tako, bi moral imeti tudi razloge, kdo so zavezanci za vračilo zaplenjenega premoženja, da bi se lahko odločitev preizkusila, česar pa v razlogih izpodbijanega vmesnega sklepa ni.
odgovor na tožbo - pooblastilo odvetniku za vložitev odgovora na tožbo – nepopolna vloga
Če odgovoru na tožbo ni priloženo pooblastilo, odločitve ni mogoče opreti na 2. odst. 108. člena ZPP, ki nalaga sodišču, da nerazumljivo ali nepopolno vlogo zavrže, če jo je vložil odvetnik. Odgovor na tožbo z dne 1.10.2008 vsebuje vse, kar vsebuje vloga iz 105. člena ZPP. Ta člen pa ne ureja primera, ko pooblastilo ni priloženo. V primeru pooblastila je zato treba uporabiti 98. člen ZPP, ki je v tem primeru specialna določba (lex specialis).
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0052597
ZOR člen 939, 939/1. ZPP člen 7, 7/1, 212, 285.
subrogacija – odškodnina – trditveno in dokazno breme
Subrogacija pomeni enak položaj zavarovalnice, kot bi bil položaj zavarovanca (oškodovanca), če bi sam uveljavljal povrnitev škode od povzročitelja. Ker je zavarovančev zahtevek proti odgovorni osebi odškodninski, mora zavarovalnica, ko zahteva povrnitev izplačane odškodnine od odgovorne osebe, zatrjevati (in dokazati) vse elemente odškodninskega delikta, kot bi jih moral sicer oškodovanec, če bi sam terjal povrnitev škode od povzročitelja. Odgovorna oseba pa ima proti zavarovalnici vse ugovore, ki bi jih imela proti zavarovancu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0058761
ZASP člen 21, 146, 146-2, 147, 158, 159. OZ člen 198, 347. ZOR člen 219.
nadomestilo za uporabo avtorskega dela – pogodba – neupravičena obogatitev
Materialne avtorske pravice varujejo premoženjske interese avtorja oz. imetnika avtorske pravice s tem, da dajejo imetniku izključno pooblastilo za dovoljevanje ali prepovedovanje uporabe varovanega dela. Uporaba avtorskega dela je tako dopustna le, če je uporabnik pridobil ustrezno materialno upravičenje. Pomanjkanje pogodbene ureditve plačevanja nadomestil še ne pomeni, da nadomestil za uporabo ni potrebno plačati, saj gre za neupravičeno pridobitev koristi.
Realna cena nepremičnin je res bistveno višja, vendar to ni relevantno, saj se je toženec tega zavedal, torej je v prodajo pod takšnimi pogoji privolil. O napaki volje (bistveni zmoti) zato ni mogoče govoriti, prav tako tudi ne o čezmernem prikrajšanju, saj se za uporabo tega instituta prav tako zahteva, da toženec za pravo vrednost nepremičnin ni vedel in ni bil dolžan vedeti.
zapisnik – pregledovanje spisa – prava neuka stranka – denarna kazen – zloraba pravic - žalitev
ZPP v 2. odst. 124. člena govori le o pravici strank, da preberejo zapisnik in ugovarjajo zoper njegovo vsebino, nikjer v ZPP pa ni določen dolžnost sodišča, da strankam izroči izvod zapisnika, saj imajo stranke skladno s 150. členom ZPP pravico pregledovati in prepisovati spise, na kar je bil toženec izrecno opozorjen.
Strankam je zagotovljena pravica do izjavljanja pred sodiščem, da lahko vpliva na odločitev sodišča, vendar pa ta pravica ne daje stranki pravice, da pred sodiščem izjavlja karkoli in kakorkoli (US RS U-I-145/03). Stranke namreč ne smejo podajati izjav na nedostojen in žaljiv način.
Pri umiku tožbe ni pravno relevantno, ali je tožbeni zahtevek utemeljen. Bistveno je le, ali do umika pride zaradi izpolnitve zahtevka (1. odst. 158. čl. ZPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0058731
SPZ člen 60, 60/1. OZ člen 50.
komisijska pogodba – navidezna pogodba – lastninska pravica – upravne evidence - prenos lastninske pravice na premičnini – izročitev – carinska deklaracija – registracija vozila
Dejstvo, da je bila tožnica navedena kot uvoznica vozila, še ne pomeni, da je bila lastnica vozila v stvarnopravnem pomenu lastninske pravice. Lastninska pravica na premičninah je neodvisna od evidenc, ki jih vodijo upravni organi (registracija vozila).
Glede na ugotovitev, da je pogodba navidezna, so v skladu s 50. členom OZ neutemeljene pritožbene navedbe, da se tožena stranka ne more razbremeniti odgovornosti za neveljavno izpolnitev obveznosti iz pogodbe, saj je navidezna pogodba neveljavna, vse obveznosti iz pogodbe pa neučinkovite.