ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0052597
ZOR člen 939, 939/1. ZPP člen 7, 7/1, 212, 285.
subrogacija – odškodnina – trditveno in dokazno breme
Subrogacija pomeni enak položaj zavarovalnice, kot bi bil položaj zavarovanca (oškodovanca), če bi sam uveljavljal povrnitev škode od povzročitelja. Ker je zavarovančev zahtevek proti odgovorni osebi odškodninski, mora zavarovalnica, ko zahteva povrnitev izplačane odškodnine od odgovorne osebe, zatrjevati (in dokazati) vse elemente odškodninskega delikta, kot bi jih moral sicer oškodovanec, če bi sam terjal povrnitev škode od povzročitelja. Odgovorna oseba pa ima proti zavarovalnici vse ugovore, ki bi jih imela proti zavarovancu.
ZZK-1 člen 38, 38/2, 148,148/1-2, 149, 149/3. ZKZ člen 22.
vknjižba na podlagi pravnomočne sodbe, ki nadomešča zasebno listino - odobritev pravnega posla – vknjižba lastninske pravice na kmetijskem zemljišču
Pravnomočna sodba, na podlagi katere je predlagateljica predlagala vpis lastninske pravice na parc. št. 225 in ki nadomešča pogodbo oziroma zemljiškoknjižno dovolilo, predstavlja glede navedene parcele ustrezno listino za vpis v zemljiško knjigo le ob predhodni odobritvi s strani upravne enote, ki mora biti podano že ob začetku zemljiškoknjižnega postopka.
dopustnost pritožbe – pravni interes – stranka zapuščinskega postopka – pritožba bivše zapustnikove žene
Kot sledi iz podatkov v spisu, je pritožnica razvezana žena zapustnika in zato ni zakonita dedinja po njem, v pritožbi pa ne zatrjuje, da je zapustnikova oporočna dedinja ali volilojemnica. Ker pritožnica iz zapuščine ne uveljavlja nobene pravice, ni stranka zapuščinskega postopka in zato nima pravice vložiti pritožbo. Pogoj za sodelovanje v zapuščinskem postopku je bodisi položaj dediča oz. volilojemnika bodisi uveljavljanje pravice, o kateri se odloča v zapuščinskem postopku in ima dedno pravno podlago.
oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila taks
Stranka mora predlogu za oprostitev plačila sodnih taks priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov. Sodišče nepopolno vlogo, če je stranka na podlagi sklepa v roku ne dopolni, zavrže.
skupno premoženje - posebno premoženje - darila zakoncev – darilo, dano zakoncu
Po presoji pritožbenega sodišča pa je zmotna presoja prvostopnega sodišča, da je potrebno šteti darilo, dano v letu 1996 toženki s strani njene matere, v korist obeh zakoncev. Res je sodna praksa zavzela stališče, da se pri presoji višine deležev na skupnem premoženju darila ali pomoč v delu, dana s strani sorodnikov ali prijateljev enega od zakoncev, štejejo tudi v korist drugega zakonca, vendar pa to velja le za manjša darila ali prispevke. Nikakor pa ni mogoče šteti, da bi darilo hiše, ki je po obstoječi cenitvi v letu 1996 predstavljala 70 % vrednosti hiše po stanju v letu 2004 (106.088,85 EUR v letu 1996 in 150.948,09 EUR v letu 2004), pri čemer ni upoštevana niti vrednost zemljišča niti vrednost kozolca, kar je bilo tudi predmet darila, bilo mogoče avtomatično obravnavati v korist tožnika le zato, ker je bil toženkin zakonec.
identično dejansko stanje – zastaranje pregona – vezanost pravdnega sodišča na odločbo sodnika za prekrške
S sodno odločbo sodnika za prekrške, na katero se sklicuje pritožnik, o zadevi ni bilo meritorno odločeno, ampak je bil postopek zaradi zastaranja pregona ustavljen s sklepom. Tudi v primeru, da bi bil pritožnik v danem primeru oproščen, (pravdno) sodišče prve stopnje na takšno odločitev ni vezano.
odškodninska odgovornost delodajalca – nevarna dejavnost – objektivna odgovornost – delo policista – povečana nevarnost
Tožnik ravnanja posameznikov ni mogel nadzorovati, sam dogodek pa je predstavljal povečano nevarnost, kar je podlaga za obstoj objektivne odgovornosti zavarovanke tožene stranke. Vsako delo policista ni delo s povečano nevarnostjo. Delo s povečano nevarnostjo postane šele glede na okoliščine konkretnega primera, kolikor le-to vsebuje elemente povečane nevarnosti.
odgovor na tožbo - pooblastilo odvetniku za vložitev odgovora na tožbo – nepopolna vloga
Če odgovoru na tožbo ni priloženo pooblastilo, odločitve ni mogoče opreti na 2. odst. 108. člena ZPP, ki nalaga sodišču, da nerazumljivo ali nepopolno vlogo zavrže, če jo je vložil odvetnik. Odgovor na tožbo z dne 1.10.2008 vsebuje vse, kar vsebuje vloga iz 105. člena ZPP. Ta člen pa ne ureja primera, ko pooblastilo ni priloženo. V primeru pooblastila je zato treba uporabiti 98. člen ZPP, ki je v tem primeru specialna določba (lex specialis).
osebna vročitev – fikcija vročitve – vročanje na naslovu prebivališča – dejansko bivanje naslovnika - nepravilna vročitev
Vročitev je pravilno opravljena, če se opisani postopek vročanja opravi na naslovu prebivališča toženca. Za pravilno vročitev je odločilno, kje toženec dejansko živi, in ne, kje ima toženec prijavljeno (stalno ali začasno) prebivališče. Prav navedena okoliščina pa je bila odločilna pri ugotavljanju pravilne vročitve tožbe tožencu.
Pogoj za utemeljenost obogatitvenega zahtevka po ZOR je, da je nasprotna stran okoriščena. Program za toženke ni imel nobene uporabne vrednosti in tako z njim niso bile okoriščene.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0058701
ZD člen 123, 123/1, 216, 223. ZDen člen 78, 78/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 46, 150, 150/1-2. ZPP člen 181, 181/3. SPZ člen 41.
dediščinska tožba – novi dedič – vpis v zemljiško knjigo – ugotovitvena tožba – pravni interes
Podlago za upravičenje tožnikov (v zapuščinskem postopku prezrtih dedičev) zoper tožence do vpisa lastninske pravice predstavlja tudi že pravnomočni sklep o dedovanju (deklaratorni naslov za vpis lastninske pravice na njihovo ime v zemljiški knjigi). V zapuščinskem postopku prezrti dediči izkazujejo pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe, s katero terjajo ugotovitev, da so dediči po pokojnem zapustniku, tudi v primeru, če dajatvenega zahtevka ne bi uveljavili oziroma bi se postavljeni ugotovitveni tožbeni zahtevek morebiti izkazal kot neutemeljen. Le z ugotovitveno tožbo (vmesnim ugotovitvenim zahtevkom) si stranka lahko zagotovi pravnomočno odločitev tudi o obstoju pravnega razmerja, ki učinkuje tudi v morebitnih prihodnjih pravdah iz tega razmerja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0055233
ZTLR člen 24, 25, 25/1. ZZDR člen 51. ZPP člen 22, 32, 32/1, 57, 188, 188/4, 213, 214.
krajevna in stvarna pristojnost – res iudicata - vlaganja v posebno premoženje zakonca – ustvaritev nove stvari – skupno premoženje zakoncev
Tožeča stranka je zatrjevala vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje toženca. Takšna vlaganja upravičujejo pridobitev stvarnopravnega deleža na nepremičnini zgolj ob izpolnitvi pogojev iz 24. do 26. člena ZTLR, ki se v obravnavanem primeru uporablja glede na čas ugotovljenih vlaganj. Predpostavka pa je, da je nekdo, ki je lahko imetnik lastninske pravice, zgradil stavbo ali drugo zgradbo. Pravno pomembno je vprašanje, ali je tožeča stranka z vlaganjem skupnih sredstev v posebno premoženje tožene stranke obravnavano nepremičnino spremenila tako, da je mogoče govoriti o novi substanci in torej ne gre zgolj za povečanje kakovosti in posledično vrednosti že obstoječega objekta.
Ker sta pravdni stranki sicer že obstoječo zgradbo povišali za eno nadstropje in jo razširili in s tem povečali gabarite že obstoječe zgradbe, je moč govoriti o drugačni, novi substanci stvari, četudi je ta še vedno stanovanjska hiša. Sporna nepremičnina je zato postala skupno premoženje pravdnih strank.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – sprememba pravice uporabe na družbeni lastnini v lastninsko pravico – domneva iz 6. člena ZPPLPS
Domneva iz 6. člena ZPPLPS se lahko uporabi samo, ko v zemljiški knjigi ni prišlo do novih spisov. Če je nasprotni udeleženec prehitel predlagatelja z vpisom lastninske pravice v svojo korist, ni zemljiškoknjižno sodišče pristojno za odločanje o tem, kdo od udeležencev ima v sporu o lastninski pravici močnejšo pravico.
ZIKS 145, 145/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 339, 339/2, 339/2-14. ZNP člen 20, 20/1.
vrnitev zaplenjenega premoženja – zavezanci za vrnitev zaplenjenega premoženja – nerazumljiv izrek – smrt predlagatelja
Z besedo „podan“ je izrek vmesnega sklepa lahko razumljiv tako, da je predlog dr. K. B. vložen, kar je nedvoumno. Razumljiv pa je lahko tudi tako, da je njen predlog po temelju utemeljen. Če je razumljiv tako, bi moral imeti tudi razloge, kdo so zavezanci za vračilo zaplenjenega premoženja, da bi se lahko odločitev preizkusila, česar pa v razlogih izpodbijanega vmesnega sklepa ni.
OZ člen 153, 165, 175, 179, 179/1, 179/2, 206, 299, 299/1,776, 776/1.
objektivna odgovornost – pešec - prometna nesreča – deljena odgovornost - prispevek pešca – prispevek oškodovanca – presoja višine odškodnine – duševne bolečine zaradi skaženosti - skaženost - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti- obresti od premoženjske škode – limit in renta - tek obresti
Iste razloge je v določenih primerih mogoče upoštevati tako pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti kot pri odškodnini za duševne bolečine zaradi skaženosti.
ZOR člen 26, 28, 73, 361, 371. SZ člen 26, 39, 56. ZD člen 123, 123/1, 132. SPZ člen 41. ZDen člen 78.
pogodba, sklenjena s konkludentnimi dejanji - zastaranje pravice zahtevati sklenitev najemne pogodbe - smrt najemnika - realizirana pogodba - oblika pogodbe – konvalidacija pogodbe
To, da rok v SZ ni bil določen, ne pomeni, da pravica terjati sklenitev najemne pogodbe ne zastara, ampak zgolj to, da je uveljavitev takšnega zahtevka omejena s splošnim zastaralnim rokom na podlagi 371. člena ZOR, ki je veljal v času nastanka tega obligacijskega razmerja.
Veljavna je lahko tudi pogodba, ki ni sklenjena v pisni obliki, če so izpolnjeni pogoji po 73. členu ZOR, vendar pa mora biti pogodba najprej sklenjena, šele nato lahko konvalidira.