CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0055233
ZTLR člen 24, 25, 25/1. ZZDR člen 51. ZPP člen 22, 32, 32/1, 57, 188, 188/4, 213, 214.
krajevna in stvarna pristojnost – res iudicata - vlaganja v posebno premoženje zakonca – ustvaritev nove stvari – skupno premoženje zakoncev
Tožeča stranka je zatrjevala vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje toženca. Takšna vlaganja upravičujejo pridobitev stvarnopravnega deleža na nepremičnini zgolj ob izpolnitvi pogojev iz 24. do 26. člena ZTLR, ki se v obravnavanem primeru uporablja glede na čas ugotovljenih vlaganj. Predpostavka pa je, da je nekdo, ki je lahko imetnik lastninske pravice, zgradil stavbo ali drugo zgradbo. Pravno pomembno je vprašanje, ali je tožeča stranka z vlaganjem skupnih sredstev v posebno premoženje tožene stranke obravnavano nepremičnino spremenila tako, da je mogoče govoriti o novi substanci in torej ne gre zgolj za povečanje kakovosti in posledično vrednosti že obstoječega objekta.
Ker sta pravdni stranki sicer že obstoječo zgradbo povišali za eno nadstropje in jo razširili in s tem povečali gabarite že obstoječe zgradbe, je moč govoriti o drugačni, novi substanci stvari, četudi je ta še vedno stanovanjska hiša. Sporna nepremičnina je zato postala skupno premoženje pravdnih strank.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – sprememba pravice uporabe na družbeni lastnini v lastninsko pravico – domneva iz 6. člena ZPPLPS
Domneva iz 6. člena ZPPLPS se lahko uporabi samo, ko v zemljiški knjigi ni prišlo do novih spisov. Če je nasprotni udeleženec prehitel predlagatelja z vpisom lastninske pravice v svojo korist, ni zemljiškoknjižno sodišče pristojno za odločanje o tem, kdo od udeležencev ima v sporu o lastninski pravici močnejšo pravico.
Konvencija mednarodne organizacije dela (MOD) številka 135 o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju člen 1,3. ZDR člen 5, 5/1, 5/3, 36c, 36c/1, 36c/4, 36e. ZPP (1977) člen 166.
Sindikalne zaščite zaradi sindikalne dejavnosti ne uživa vsak sindikalni funkcionar v sindikalni organizaciji pri delodajalcu, ampak le imenovani oz. izvoljeni sindikalni poverjenik.
Določba 5. člena ZDR varuje sindikalnega poverjenika, ki je sicer lahko opredeljen kot presežni delavec, pred začetkom teka šestmesečnega odpovednega roka po 36. e členu ZDR, saj le-ta začne teči šele po izteku mandata oz. v roku, določenem s kolektivno pogodbo.
Pogoj za utemeljenost obogatitvenega zahtevka po ZOR je, da je nasprotna stran okoriščena. Program za toženke ni imel nobene uporabne vrednosti in tako z njim niso bile okoriščene.
ZPP člen 274, 274/1, 339/2-14. OZ člen 639, 639/3, 640. ZM člen 45, 45/1.
pogodba o delu – klavzula ključ v roke – pogodbeno dogovorjena dela – dodatna dela – jamčevanje za napake – znižanje plačila – ugovor pravice do znižanja plačila – sklepčnost ugovora na znižanje plačila – kriterij obrazloženosti – povrnitev stroškov protesta menice – protest menice – protest kot pogoj za vnovčitev menice – menica brez protesta – odškodninski zahtevek kot jamčevalni zahtevek – rok za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka – prekluzivni rok materialnega prava – nedopustnost tožbe – zavrženje tožbe
Pravica naročnika zahtevati sorazmerno znižanje plačila za opravljeni posel je jamčevalni zahtevek, ki ga naročnik lahko uveljavlja na podlagi podjemnikove odgovornosti za stvarne napake (3. odstavek 639. člena OZ). V skladu s 640. členom OZ se plačilo zniža v razmerju med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako. Da bi naročnik, v konkretnem primeru tožena stranka, uspela z ugovorom znižanja plačila, bi morala poleg trditev o tem, da ima delo napako, da je podjemnika obvestila o napaki, mu dala primeren rok za odpravo napak in da podjemnik napak v tem roku ni odpravil, kar vse je tožena stranka zatrjevala, podati tudi trditve o tem, kolikšno vrednost je imelo zanjo izvršeno delo z napako. Slednjemu trditvenemu bremenu pa tožena stranka ni zadostila. Ravno nasprotno, iz trditev tožene stranke ne izhaja, da bi imelo zanjo delo tožeče stranke, opravljeno z napako, kakšno vrednost, saj je predelne stene tožeče stranke odstranila in jih zamenjala s predelnimi stenami drugega proizvajalca, stroške dobave in montaže novih predelnih sten pa od tožeče stranke vtožuje z nasprotno tožbo. V tem primeru bi bil na mestu odstop od Pogodbe, česar pa tožena stranka ni storila oziroma vsaj tega v postopku ni zatrjevala. Smisel jamčevalnega zahtevka na znižanje plačila je v tem, da naročnik delo z napako sprejme, v zameno za toleriranje napake pa se njegova obveznost plačila po pogodbi ustrezno zniža. Ker iz trditev tožene stranke ne izhaja, da bi imelo zanjo delo tožeče stranke, opravljeno z zatrjevano napako, kakšno vrednost, tožena stranka z ugovorom znižanja plačila ne more uspeti.
V skladu z določbo 1. odstavka 45. člena ZM z odredbo »brez protesta« trasant oprosti imetnika menice dolžnosti napraviti zaradi izvajanja regresa protest zaradi neplačila. To pa pomeni, da lahko imetnik menice, v konkretnem primeru tožeča stranka, uveljavlja regresni zahtevek zoper trasanta, v konkretnem primeru toženo stranko, ne da bi opravil protest. Tožeča stranka bi torej tudi brez protesta lahko prišla do poplačila svoje terjatve, zato ni upravičena do povračila teh stroškov.
Tožena stranka z nasprotno tožbo torej uveljavlja enega od jamčevalnih zahtevkov po 3. odstavku 639. člena OZ. Za sodno uveljavljanje pravic naročnika, ki je podjemnika pravočasno obvestil o napakah izvršenega posla, pa OZ v 1. odstavku 635. člena določa enoletni rok od prejema obvestila. Gre za prekluzivni rok materialnega prava, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti.
identično dejansko stanje – zastaranje pregona – vezanost pravdnega sodišča na odločbo sodnika za prekrške
S sodno odločbo sodnika za prekrške, na katero se sklicuje pritožnik, o zadevi ni bilo meritorno odločeno, ampak je bil postopek zaradi zastaranja pregona ustavljen s sklepom. Tudi v primeru, da bi bil pritožnik v danem primeru oproščen, (pravdno) sodišče prve stopnje na takšno odločitev ni vezano.
Tudi predpostavke za izdajo začasne odredbe morajo biti, tako kot druga, za izdajo sodnih odločb odločilna dejstva, ustrezno obrazložene. Nižji dokazni standard zadošča za samo ugotovitev obstoja predpostavk za izdajo začasne odredbe. To pa ne pomeni, da je nižji tudi standard obrazloženosti odločbe. Sodišče mora obrazložiti, kateri razlogi vsaj s stopnjo verjetnosti utemeljujejo obstoj terjatve ter ene od nadaljnjih predpostavk za izdajo začasne odredbe, ker se sicer odločbe ne da preizkusiti.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - preureditev in nadzidava skupnih prostorov - stanovanje - nova stvar - gradbeno dovoljenje - pridobitev stanovanjske pravice
Če se iz več različnih stanovanjskih prostorov, pred tem v uporabi različnih oseb, uredi eno stanovanje kot zaključena stanovanjska enota, se takšna preureditev v vsakdanji rabi opredeljuje kot „adaptacija“, kar ni nič drugega kot posodobitev ali celo sprememba namembnosti določenega stanovanjskega prostora v okviru stanovanja. V obravnavani zadevi zato ne gre za preureditev skupnih prostorov (podstrešja) v stanovanjske prostore.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – neznatna škoda – pravni standard neznatne škode
Kljub temu da upnik nevarnosti uveljavitve terjatve ni dolžan dokazovati, mora interes oz. podlaga za izdajo začasne odredbe obstajati – začasna odredba mora služiti namenu, zaradi katerega je predvidena – zagotavljati učinkovito sodno varstvo in dejansko izvrševanje človekovih pravic. Tožnik ne zatrjuje, da bi razpolaganje z nepremičnino povzročilo toženčevo plačilno nesposobnost ali znatno otežilo realizacijo njegove terjatve, zato je pravni standard neznatne škode ustrezno vsebinsko napolnjen in uporabljen.
Restriktiven pristop pri dovolitvi začasne odredbe terja tudi dejstvo, da vsebina začasne odredbe ni v neposredni zvezi s tožbenim zahtevkom - tožnik zahteva zavarovanje denarne terjatve, s predlogom za izdajo začasne odredbe pa skuša doseči prepoved odsvojitve in obremenitve solastninskih deležev na nepremičninah.
OZ člen 153, 165, 175, 179, 179/1, 179/2, 206, 299, 299/1,776, 776/1.
objektivna odgovornost – pešec - prometna nesreča – deljena odgovornost - prispevek pešca – prispevek oškodovanca – presoja višine odškodnine – duševne bolečine zaradi skaženosti - skaženost - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti- obresti od premoženjske škode – limit in renta - tek obresti
Iste razloge je v določenih primerih mogoče upoštevati tako pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti kot pri odškodnini za duševne bolečine zaradi skaženosti.
Mladoletnik od dopolnjenega 7. do dopolnjenega 14. leta ne odgovarja za škodo, razen če dokaže, da je bil pri povzročitvi škode zmožen razsojati. Mladoletni toženec je bil na zgornji meji te starosti, zato so kriteriji presoje zmožnosti za razsojo bistveno drugačni, kot npr. pri osemletnemu otroku.
Določbe 3. člena ZVCP–1 nalaga postroženo odgovornost tistim, ki so odgovorni za telesno prizadete osebe, katerih prizadetost pomeni v cestnem prometu povečano nevarnost zanje ali za druge, na podlagi katere so tisti, ki so za take osebe odgovorni, dolžni storiti vse, da ne ogrožajo sebe ali drugih udeležencev v prometu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0058731
SPZ člen 60, 60/1. OZ člen 50.
komisijska pogodba – navidezna pogodba – lastninska pravica – upravne evidence - prenos lastninske pravice na premičnini – izročitev – carinska deklaracija – registracija vozila
Dejstvo, da je bila tožnica navedena kot uvoznica vozila, še ne pomeni, da je bila lastnica vozila v stvarnopravnem pomenu lastninske pravice. Lastninska pravica na premičninah je neodvisna od evidenc, ki jih vodijo upravni organi (registracija vozila).
Glede na ugotovitev, da je pogodba navidezna, so v skladu s 50. členom OZ neutemeljene pritožbene navedbe, da se tožena stranka ne more razbremeniti odgovornosti za neveljavno izpolnitev obveznosti iz pogodbe, saj je navidezna pogodba neveljavna, vse obveznosti iz pogodbe pa neučinkovite.
delitev skupnega premoženja - prekinitev postopka – spor o predmetu delitve - spor o obsegu deležev na skupnem premoženju - verjetnost pravice
Iz podatkov sodnega registra je razvidno, da je nasprotni udeleženec imetnik 100 % poslovnega deleža družbe T. d.o.o., za katero predlagateljica trdi, da je prav tako skupno premoženje zakoncev in torej predmet delitve. Ker podatki registra trditve predlagateljice ne potrjujejo, je v zvezi s tem šteti njeno pravico za manj verjetno in je torej v tem delu sodišče zmotno uporabilo že citirani 2. odstavek 9. člena ZNP.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 46, 46/1.
stroški postopka - stroški izvedenca - zbiranje in proučevanje zbrane dokumentacije - vrednotenje zbiranja in proučevanja dokumentacije
Pritožbeno sodišče sicer soglaša s pritožnico, da sta zbiranje in proučevanje zbrane dokumentacije dve različni fazi dela, tako časovno kot tudi vsebinsko. Kljub temu pa sta v določbi 1. odstavka 46. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih obravnavani in tarifirani oz. vrednoteni kot enotna postavka. Zato pritožnici ne pripada ločeno za zbiranje dokumentacije 100 točk in še posebej enako število točk za njeno proučevanje.
ZST-1 člen 11, 11/4, 12, 12/2. ZPP člen 108, 108/2. Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju člen 1, 2.
oprostitev plačila sodnih taks – postopek za uveljavitev oprostitve plačila sodnih taks – predlog stranke za taksno oprostitev – pisna izjava o premoženjskem stanju – nepopolna vloga
Pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine primera (4. odstavek 11. člena ZST). To med drugim pomeni, da mora strankin predlog obravnavati celostno: v okviru celotne trditvene in dokazne podlage, ki jo ta ponudi v predlogu in njemu predloženi izjavi o svojem premoženjskem stanju (2. odstavek 12. člena ZST-1). Če v predlogu opiše svoje premoženjsko stanje in o njem ponudi dokaze, sodišče njene vloge ne more zavreči zgolj zaradi neizpolnjenih rubrik v sicer priloženem obrazcu izjave o premoženjskem stanju, ampak mora vlogo vsebinsko obravnavati.
tekst :
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v ponovno obravnavo sodišču prve stopnje.
O b r a z l o ž i t e v :
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks. Tako je odločilo po ugotovitvi, da je tožnica k vlogi za taksno oprostitev sicer predložila izjavo o svojem premoženjskem stanju na obrazcu ZST-1 (2. odstavek 12. člena ZST-1 v zvezi s 1. odstavkom Pravilnika o obrazcu izjave o premoženjskem stanju), ki pa ni pravilno izpolnjena, ker niso izpolnjene rubrike odgovorov od 101 do 207. Ker je vlogo vložila preko svojega pooblaščenca - odvetnika, jo je zavrglo kot nerazumljivo oziroma nepopolno brez predhodnega poziva za dopolnitev (2. odstavek 108. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).
Proti sklepu se ločeno pritožujeta zakonita zastopnica tožeče stranke z laično pritožbo in pooblaščenec tožeče stranke. Zakonita zastopnica pojasnjuje, da rubrik od 101 do 207 v obrazcu izjave o premoženjskem stanju namenoma ni izpolnila, ker so za tožnico brezpredmetne. Menila je, da bo sodišče to razumelo in razbralo iz opombe v rubriki: „Opombe“ neposredno pod rubriko 207 na obrazcu. Tam je pojasnila, da tožnica ni zavezanka za dohodnino in je logično, da navedene rubrike zanjo niso relevantne. Enako velja za nadaljnje neizpolnjene rubrike, ki so neupoštevne za tožnico kot 100 % invalidno osebo, trajno delovno nesposobno. Ponavlja, da hči nima nobenega premoženja in je odgovor na vsa vprašanja iz za sodišče spornih rubrik v obrazcu: „NE“, glede na njen status pa so ti odgovori hkrati brezpredmetni. Dodaja, da je tožnica oseba z motnjo v duševnem razvoju, kategorizirana kot težko prizadeta oseba, ki ima status vzdrževane osebe – otroka s podaljšano roditeljsko pravico preko polnoletnosti. Sodišče ni obravnavalo vloge in izjave tožnice v celoti. Status tožnice je bil pojasnjen tudi z dodatnimi pojasnili v samem obrazcu ZST-1, zato je odločitev sodišča nerazumna. Smiselno predlaga razveljavitev sklepa in vsebinsko obravnavo vloge.
Tudi v pritožbi, vloženi preko pooblaščenca, pritožnica opozarja na neživljenjsko odločitev prvega sodišča. Ponovno opisuje tožničino stanje ter prvemu sodišču očita, da ga je na podlagi predloženih dokazil ugotovilo nepopolno. Predlaga razveljavitev sklepa in v nadaljevanju oprostitev plačila sodnih taks.
Pritožbi, ki ju je pritožbeno sodišče obravnavalo enotno, sta utemeljeni.
Iz ugotovitev prvega sodišča in podatkov spisa izhaja, da je tožnica podala predlog za taksno oprostitev, v katerem je opisala svoje delovno in pridobitno sposobnost ter vrsto in višino dohodkov, ki jih prejema (priloge A2, A4, A5). Predlogu je predložila izjavo o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, v katerem po ugotovitvah prvega sodišča ni izpolnila rubrik o dohodkih in prejemkih, obdavčenih po Zakonu o dohodnini (točka A/1 obrazca) in rubrik o osebnih dohodkih in prejemkih (točka A/2 obrazca). Zato je štelo, da je vloga nepopolna in nesposobna za obravnavo. Pritožnica utemeljeno opozarja, da se ni opredelilo do ostalega ponujenega procesnega gradiva.
Prezrlo je, da je na samem obrazcu v rubriki: „Opombe“ pojasnila, katere vrste dohodkov prejema. Navedena rubrika je po navodilih za izpolnjevanje, na katere se sklicuje sodišče, namenjena vpisu okoliščin, potrebnih za natančnejše razumevanje v obrazcu navedenih kategorij dohodkov in prejemkov. Pritožnica je višino svojih dohodkov navedla že v predlogu za taksno oprostitev in o tem predložila dokaze (obvestilo ZPIZ v prilogi A5). Ostale relevantne okoliščine o njeni delovni in pridobitni sposobnosti, ponovljene v pritožbi, izhajajo iz tožbenih navedb in predloga za taksno oprostitev. Že k njemu je priložila tudi dokazila o tem (sklep o podaljšanju roditeljske pravice v prilogi A4, sodba v prilogi A2). Izkaže se, da je imelo prvo sodišče na razpolago vse potrebne podatke za vsebinsko obravnavo predloga za taksno oprostitev. Njegovo naziranje, da je samo zaradi v sklepu konkretno navedenih neizpolnjenih rubrik v obrazcu izjave o premoženjskem stanju vloga nepopolna in nesposobna za obravnavo, je namreč zmotno.
Postopek za uveljavitev oprostitve plačila sodnih taks predpisuje 12. člen ZST-1. Sodišče o oprostitvi plačila taks odloči na predlog stranke. Ta mora predlogu predložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov na predpisanem obrazcu (2. odstavek 12. člena ZST-1 v zvezi z 2. členom Pravilnika o obrazcu izjave o premoženjskem stanju). Pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine primera (4. odstavek 11. člena ZST-1). To med drugim pomeni, da mora strankin predlog obravnavati celostno: v okviru celotne trditvene in dokazne podlage, ki jo ta ponudi v predlogu in njemu predloženi izjavi o svojem premoženjskem stanju (2. odstavek 12. člena ZST-1). Če v predlogu opiše svoje premoženjsko stanje in o njem ponudi dokaze, sodišče njene vloge ne more zavreči zgolj zaradi neizpolnjenih rubrik v sicer priloženem obrazcu izjave o premoženjskem stanju, ampak mora vlogo vsebinsko obravnavati.
Zaradi napačnih materialnopravnih izhodišč, iz katerih je izhajalo prvo sodišče, je ostalo dejansko stanje neugotovljeno. O odločilnih dejstvih sklep tudi nima razlogov, zato se ga ne da preizkusiti. Sodišče ni ocenilo predloženih dokazov oziroma ne v celoti, zato je njegova odločitev protispisna. Opisane pomanjkljivosti predstavljajo absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki je pritožbeno sodišče ne more odpraviti samo. Narekovale so razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje prvemu sodišču (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 3. odstavkom 366.a člena ZPP).
V njem naj prvo sodišče navedene kršitve odpravi, oceni celotno procesno gradivo o predlogu za taksno oprostitev ter o njem vsebinsko odloči. Za svojo odločitev naj navede jasne razloge.