Konvencija mednarodne organizacije dela (MOD) številka 135 o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju člen 1,3. ZDR člen 5, 5/1, 5/3, 36c, 36c/1, 36c/4, 36e. ZPP (1977) člen 166.
Sindikalne zaščite zaradi sindikalne dejavnosti ne uživa vsak sindikalni funkcionar v sindikalni organizaciji pri delodajalcu, ampak le imenovani oz. izvoljeni sindikalni poverjenik.
Določba 5. člena ZDR varuje sindikalnega poverjenika, ki je sicer lahko opredeljen kot presežni delavec, pred začetkom teka šestmesečnega odpovednega roka po 36. e členu ZDR, saj le-ta začne teči šele po izteku mandata oz. v roku, določenem s kolektivno pogodbo.
ZDKG člen 12, 13, 14, 14/1. ZDKZK člen 3, 3/4, 3/8.
zaščitena kmetija – pridobitev statusa zaščitene kmetije – dediščinska tožba – delitev kmetije po delih – odlok o določitvi kmetij
Kmetijske zemljiške skupnosti in krajevne skupnosti so dolžne spremljati izvajanje odloka ter po potrebi, najmanj pa vsakih pet let, predlagati skupščini občine njegovo uskladitev z občinskim prostorskim planom in merili, ki so določena z zakonom. Kmetija ne izgubi svoj posebni status, v kolikor navedeni akti niso sprejeti vsakih pet let.
Vpisi v javne knjige niso konstitutivnega pomena, da kmetija pridobi zaščiten status. Tovrstni vpisi so le deklaratorne narave, konstitutivnega pomena pa so Odlok oziroma odločba upravnega organa.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004293
ZP-1-UPB3 člen 22, 22/3, 202a, 202a/5. ZVCP-1 člen 129, 130, 130/2, 130/4, 132, 132/2.
prekršek - vožnja pod vplivom alkohola - preizkus alkoholiziranosti - odklonitev podpisa zapisnika - stopnja alkoholiziranosti
S pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na prekršek po določbi tretjega odstavka 122. čl. ZVCP-1, opisan v drugi točki izreka izpodbijane sodbe, se višje sodišče ni ukvarjalo, saj je sodišče prve stopnje postopek zoper obdolženega glede navedenega prekrška ustavilo. Sodišče prve stopnje je v tem delu torej odločilo v korist obdolženca, zato za pritožbo, v tem delu, nima upravičenega interesa. Pritožbo namreč lahko obdolženec vloži le v svojo korist (2. odst. 150. čl. ZP-1).
Obdolžencu je bil dne 29. januarja 2006 ob 1.00 uri odrejen preizkus alkoholiziranosti z alkotestom, ki je ob pravilni uporabi alkotesta pokazal rezultat 0,92 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. Obdolžencu sta bila ob 1.55 uri v zdravstvenem domu odvzeta vzorca krvi in urina, iz alkoholimetrične analize, ki jo je izdelal Inštitut za sodno medicino pa je razvidno, da je imel obdolženi v krvi najmanj 2 grama alkohola na kilogram krvi. Tako prvi kot drugi rezultat pomenita, da je imel obdolženi v organizmu bistveno višjo koncentracijo alkohola, kot dovoljuje ZVCP-1 v drugem odstavku 130. čl., v obeh primerih pa tudi precej nad mejo 0,71 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka oziroma 1,50 grama alkohola na kilogram krvi, nad katero se vozniku izreče 18 kazenskih točk. Res je sicer, da zaužiti alkohol potrebuje določen čas, da se po zaužitju absorbira v kri (običajno v 30 do 90 minutah), vendar obdolženi v svojem zagovoru ni navedel kdaj pred zaustavitvijo s strani policistov je pil alkoholne pijače, tega pa tudi ni navedel v pregledu, ki ga je v okviru strokovnega pregleda opravil zdravnik. Pritožbene navedbe v tej smeri so nekonkretizirane in tudi prepozne. V skladu z določbo tretjega odstavka 157. čl. ZP-1 bi namreč obdolženi moral dejstva in dokaze, ki se nanašajo na dejansko stanje prekrška uveljavljati v postopku na prvi stopnji, pa tega ni storil, niti ni verjetno izkazal, da jih ni mogel uveljavljati brez svoje krivde.
odmera odškodnine za telesne bolečine – odmera odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – odmera odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti – odmera odškodnine za strah
Odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
obrazloženost ugovora – pavšalne navedbe v ugovoru zoper sklep o izvršbi
Dolžnik ni navedel pravno pomembnega dejstva, s katerim bi v pravdi lahko dosegel zavrnitev upnikovega tožbenega zahtevka. V ugovoru navaja le, da je izterjevani račun reklamiral. S takšnimi pavšalnimi navedbami pa dolžnik v pravdi ne bi mogel uspeti, saj ne pove, kateri jamčevalni zahtevek od upnika uveljavlja oziroma kdaj in zakaj naj bi upniku podal reklamacijo.
Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji iz 3. odstavka 103. člena SZ-1; v opominu je tožeča stranka toženca pozvala naj v 30-ih dneh od vročitve opomina odpravi odpovedne razloge in poravna vse obveznosti, sicer bo začela s postopkom vložitve tožbe za izpraznitev stanovanja pri pristojnem sodišču in z izterjavo celotnega dolga.
delitev skupnega premoženja - prekinitev postopka – spor o predmetu delitve - spor o obsegu deležev na skupnem premoženju - verjetnost pravice
Iz podatkov sodnega registra je razvidno, da je nasprotni udeleženec imetnik 100 % poslovnega deleža družbe T. d.o.o., za katero predlagateljica trdi, da je prav tako skupno premoženje zakoncev in torej predmet delitve. Ker podatki registra trditve predlagateljice ne potrjujejo, je v zvezi s tem šteti njeno pravico za manj verjetno in je torej v tem delu sodišče zmotno uporabilo že citirani 2. odstavek 9. člena ZNP.
ZOR člen 26, 28, 73, 361, 371. SZ člen 26, 39, 56. ZD člen 123, 123/1, 132. SPZ člen 41. ZDen člen 78.
pogodba, sklenjena s konkludentnimi dejanji - zastaranje pravice zahtevati sklenitev najemne pogodbe - smrt najemnika - realizirana pogodba - oblika pogodbe – konvalidacija pogodbe
To, da rok v SZ ni bil določen, ne pomeni, da pravica terjati sklenitev najemne pogodbe ne zastara, ampak zgolj to, da je uveljavitev takšnega zahtevka omejena s splošnim zastaralnim rokom na podlagi 371. člena ZOR, ki je veljal v času nastanka tega obligacijskega razmerja.
Veljavna je lahko tudi pogodba, ki ni sklenjena v pisni obliki, če so izpolnjeni pogoji po 73. členu ZOR, vendar pa mora biti pogodba najprej sklenjena, šele nato lahko konvalidira.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058718
ZPP člen 7, 214. ZVCP člen 7, 7/1, 7/2, 200, 202, 233, 233/2. CZ člen 37, 38, 39, 43.
odgovornost države – zaplemba stvari v kazenskem postopku – protipravno ravnanje oškodovanca – vzročna zveza – razpravno načelo – priznana dejstva
Tožniku ni mogla nastati pravno priznana škoda, čeprav je prvo sodišče ugotovilo, da je bil avtomobil v kazenskem postopku protipravno zasežen, saj je prvo sodišče hkrati tudi ugotovilo, da zaradi njegovega protipravnega ravnanja v postopku uvoza avtomobilskih delov in pri registraciji avtomobila, avtomobila ne bi smel (mogel) uporabljati.
Pri odločanju je sodišče vezano na dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke pravdne stranke, če nobena od strank določenega dejstva ne zatrjuje, se šteje, da takšno dejstvo ne obstaja. Dejstva, ki jih stranka ne zanika ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana.
stvarna pristojnost sodišča – neupravičena obogatitev – najemno razmerje
Tožeča stranka zoper toženko uveljavlja zahtevek zaradi neupravičene pridobitve. Ker iz tožbenih navedb ne izhaja, da gre za spor, ki je povezan z obstojem najemnega razmerja, je za sojenje stvarno pristojno okrožno sodišče.
ZIZ člen 25, 53, 53/2, 54, 61, 61/1, 62, 62/2. ZGD člen 100.
izvršba – izvršba proti družbeniku družbe z neomejeno odgovornostjo – zavrženje tožbe – izvršljivi naslov
Z dnem, ko je zoper družbo z neomejeno odgovornostjo na osnovi verodostojne listine izdani sklep o izvršbi postal pravnomočen, je tožeča stranka (upnik) pridobila izvršilni naslov; ne samo zoper to družbo, ampak zaradi neposredno odgovornih družbenikov tudi zoper toženca – družbenika te družbe. Pravnomočen sklep o izvršbi, izdan zoper družbo z neomejeno odgovornostjo, upniku omogoča izterjavo terjatve tako od družbe kot od tožencev, družbenikov te družbe.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - preureditev in nadzidava skupnih prostorov - stanovanje - nova stvar - gradbeno dovoljenje - pridobitev stanovanjske pravice
Če se iz več različnih stanovanjskih prostorov, pred tem v uporabi različnih oseb, uredi eno stanovanje kot zaključena stanovanjska enota, se takšna preureditev v vsakdanji rabi opredeljuje kot „adaptacija“, kar ni nič drugega kot posodobitev ali celo sprememba namembnosti določenega stanovanjskega prostora v okviru stanovanja. V obravnavani zadevi zato ne gre za preureditev skupnih prostorov (podstrešja) v stanovanjske prostore.
Mladoletnik od dopolnjenega 7. do dopolnjenega 14. leta ne odgovarja za škodo, razen če dokaže, da je bil pri povzročitvi škode zmožen razsojati. Mladoletni toženec je bil na zgornji meji te starosti, zato so kriteriji presoje zmožnosti za razsojo bistveno drugačni, kot npr. pri osemletnemu otroku.
Določbe 3. člena ZVCP–1 nalaga postroženo odgovornost tistim, ki so odgovorni za telesno prizadete osebe, katerih prizadetost pomeni v cestnem prometu povečano nevarnost zanje ali za druge, na podlagi katere so tisti, ki so za take osebe odgovorni, dolžni storiti vse, da ne ogrožajo sebe ali drugih udeležencev v prometu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0058731
SPZ člen 60, 60/1. OZ člen 50.
komisijska pogodba – navidezna pogodba – lastninska pravica – upravne evidence - prenos lastninske pravice na premičnini – izročitev – carinska deklaracija – registracija vozila
Dejstvo, da je bila tožnica navedena kot uvoznica vozila, še ne pomeni, da je bila lastnica vozila v stvarnopravnem pomenu lastninske pravice. Lastninska pravica na premičninah je neodvisna od evidenc, ki jih vodijo upravni organi (registracija vozila).
Glede na ugotovitev, da je pogodba navidezna, so v skladu s 50. členom OZ neutemeljene pritožbene navedbe, da se tožena stranka ne more razbremeniti odgovornosti za neveljavno izpolnitev obveznosti iz pogodbe, saj je navidezna pogodba neveljavna, vse obveznosti iz pogodbe pa neučinkovite.
Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da je zakonska zveza trajala preko 30 let, zakonca otrok nista imela, dohodek je ustvarjal izključno mož, žena pa je skrbela za urejen dom in možu znatno pomagala pri izpolnjevanju njegovih študijskih obveznosti vse do doktorata, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je prispevek žene na skupnem premoženju tretjinski.
ZIKS 145, 145/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 339, 339/2, 339/2-14. ZNP člen 20, 20/1.
vrnitev zaplenjenega premoženja – zavezanci za vrnitev zaplenjenega premoženja – nerazumljiv izrek – smrt predlagatelja
Z besedo „podan“ je izrek vmesnega sklepa lahko razumljiv tako, da je predlog dr. K. B. vložen, kar je nedvoumno. Razumljiv pa je lahko tudi tako, da je njen predlog po temelju utemeljen. Če je razumljiv tako, bi moral imeti tudi razloge, kdo so zavezanci za vračilo zaplenjenega premoženja, da bi se lahko odločitev preizkusila, česar pa v razlogih izpodbijanega vmesnega sklepa ni.
skupno premoženje - posebno premoženje - darila zakoncev – darilo, dano zakoncu
Po presoji pritožbenega sodišča pa je zmotna presoja prvostopnega sodišča, da je potrebno šteti darilo, dano v letu 1996 toženki s strani njene matere, v korist obeh zakoncev. Res je sodna praksa zavzela stališče, da se pri presoji višine deležev na skupnem premoženju darila ali pomoč v delu, dana s strani sorodnikov ali prijateljev enega od zakoncev, štejejo tudi v korist drugega zakonca, vendar pa to velja le za manjša darila ali prispevke. Nikakor pa ni mogoče šteti, da bi darilo hiše, ki je po obstoječi cenitvi v letu 1996 predstavljala 70 % vrednosti hiše po stanju v letu 2004 (106.088,85 EUR v letu 1996 in 150.948,09 EUR v letu 2004), pri čemer ni upoštevana niti vrednost zemljišča niti vrednost kozolca, kar je bilo tudi predmet darila, bilo mogoče avtomatično obravnavati v korist tožnika le zato, ker je bil toženkin zakonec.