odmera odškodnine za telesne bolečine – odmera odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – odmera odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti – odmera odškodnine za strah
Odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
zapisnik – pregledovanje spisa – prava neuka stranka – denarna kazen – zloraba pravic - žalitev
ZPP v 2. odst. 124. člena govori le o pravici strank, da preberejo zapisnik in ugovarjajo zoper njegovo vsebino, nikjer v ZPP pa ni določen dolžnost sodišča, da strankam izroči izvod zapisnika, saj imajo stranke skladno s 150. členom ZPP pravico pregledovati in prepisovati spise, na kar je bil toženec izrecno opozorjen.
Strankam je zagotovljena pravica do izjavljanja pred sodiščem, da lahko vpliva na odločitev sodišča, vendar pa ta pravica ne daje stranki pravice, da pred sodiščem izjavlja karkoli in kakorkoli (US RS U-I-145/03). Stranke namreč ne smejo podajati izjav na nedostojen in žaljiv način.
Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji iz 3. odstavka 103. člena SZ-1; v opominu je tožeča stranka toženca pozvala naj v 30-ih dneh od vročitve opomina odpravi odpovedne razloge in poravna vse obveznosti, sicer bo začela s postopkom vložitve tožbe za izpraznitev stanovanja pri pristojnem sodišču in z izterjavo celotnega dolga.
ZPP člen 457, 457/1, 457/2, 457/3. ZPP-D člen 130.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – prehodne določbe ZPP-D v zvezi s sporom majhne vrednosti – vodenje spora majhne vrednosti po določbah rednega postopka
Sodišče do 1. oktobra 2008 predmetnega spora ni moglo voditi po specialnih določbah, ki veljajo za spore majhne vrednosti, zato so vsa pritožbena izvajanja v tej smeri neutemeljena (razpis poravnalnega naroka, odsotnost procesnih opozoril). Pa tudi sicer je potrebno dodati, da določbe rednega pravdnega postopka zagotavljajo sodno presojo z višjo stopnjo materialne resnice, s tem pa tudi večjo varstvo pravic pravdnih strank, zaradi česar sodišče ni zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0052541
SPZ člen 99. ZIZ člen 272. ZPP člen 339/2, 339/2-8.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – sodna pristojnost – upravna pristojnost – možnost obravnavanja pred sodiščem
Res je, da je tožeča stranka občina in da ima tožena stranka določeno stvarno pravico na lastnini tožeče stranke. Vendar sta v pomenu prepovedi vznemirjanja in vzpostavitve prvotnega stanja in prepovedi bodočih vznemirjanj to pravni osebi, ki izvršujeta tudi stvarno pravne pravice in obveznosti. Dejstvo, da gre za občino oziroma subjekt javnega prava tako na ta razmerja ne vpliva. Tožeča stranka trdi, da je tožena stranka presegla obseg služnosti in zahteva z lastninsko tožbo dostop do parcele in prepoved vznemirjanja. Tako se izkaže, da je zadeva v sodni pristojnosti in je sodišče z zavrnitvijo predloga odreklo stranki možnost sodelovanja v postopku.
Res je, da ZVCP-1, ki velja od 30. aprila 2008, v določbi petega odstavka 235. čl. dovoljuje, da se imetniku vozniškega dovoljenja, za katerega je vožnja motornega vozila osnovni poklic, lahko prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče za kategorijo motornih vozil, s katero opravlja osnovni poklic. To pa lahko sodišče stori le v primeru, če kršitelj z vozilom te kategorije ni dosegel ali presegel tretjino kazenskih točk, predpisanih za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ali storil prekršek, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk. Obdolžencu kot vozniku motornih vozil kategorije C in E res še ni bila izrečena nobena kazenska točka, je pa z motornim vozilom za katerega je potrebno vozniško dovoljenje B kategorije storil prekršek, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk. Glede na navedeno obdolžencu ni mogoče izreči zgolj prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorijo motornih vozil, s katero je bil prekršek storjen, pač pa za vse kategorije motornih vozil, ki jih je imel vpisane v vozniškem dovoljenju na dan prekrška.
delitev skupnega premoženja - prekinitev postopka – spor o predmetu delitve - spor o obsegu deležev na skupnem premoženju - verjetnost pravice
Iz podatkov sodnega registra je razvidno, da je nasprotni udeleženec imetnik 100 % poslovnega deleža družbe T. d.o.o., za katero predlagateljica trdi, da je prav tako skupno premoženje zakoncev in torej predmet delitve. Ker podatki registra trditve predlagateljice ne potrjujejo, je v zvezi s tem šteti njeno pravico za manj verjetno in je torej v tem delu sodišče zmotno uporabilo že citirani 2. odstavek 9. člena ZNP.
Mladoletnik od dopolnjenega 7. do dopolnjenega 14. leta ne odgovarja za škodo, razen če dokaže, da je bil pri povzročitvi škode zmožen razsojati. Mladoletni toženec je bil na zgornji meji te starosti, zato so kriteriji presoje zmožnosti za razsojo bistveno drugačni, kot npr. pri osemletnemu otroku.
Določbe 3. člena ZVCP–1 nalaga postroženo odgovornost tistim, ki so odgovorni za telesno prizadete osebe, katerih prizadetost pomeni v cestnem prometu povečano nevarnost zanje ali za druge, na podlagi katere so tisti, ki so za take osebe odgovorni, dolžni storiti vse, da ne ogrožajo sebe ali drugih udeležencev v prometu.
ZASP člen 5, 168, 168/2, 168/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 104, 105.
avtorsko delo – slogani – kratki enostavni slogani – standardi avtorskega dela – pogoji avtorskega dela – reklamno geslo
Besednim zvezam: NARAVNA MINERALNA VODA IZ SRCA ALP, VODA Z GORSKIM POREKLOM, IZ SRCA ALP in ZLATO JEZERO, ni mogoče nuditi avtorskopravnega varstva iz 5. člena ZASP.
Prvo navedena izraza niti ne izpolnjujeta pogojev sloganov, kot tudi ne standarda avtorskega dela iz 5. člena ZASP, druga dva pa ne pogojev avtorskega dela (individualnosti in ustvarjalnosti).
Opredelilni element oglaševalskega slogana je reklamno geslo oziroma reklamno programska misel in ne zgolj poimenovanje proizvoda samega po sebi ter navedba njegovega geografskega izvora.
Kratki, enostavni in stereotipni slogani ne uživajo avtorskopravnega varstva.
ZPP člen 243, 252. ZOR člen 376, 376/1, 387, 387/2, 391, 391/1, 391/2.
zastaranje odškodninske terjatve – pretrganje zastaranja – začetek teka zastaralnega roka – dokazovanje z izvedencem – dejstvo – pravni standard
Ustaljeno stališče sodne prakse, da za pretrganje zastaranja zaradi pripoznave dolga zadostuje pripoznava temelja terjatve, se nanaša zgolj na primere, ko dolžnik obenem ne navede višine terjatve. Ni torej potrebno, da se pripoznava nanaša na določeno višino terjatve; če pa se, velja pripoznava (in z njo pretrganje zastaranja) le do navedene višine, ne pa tudi za presežek. Pri tem ni pomembno, kako to višino razume upnik, temveč dolžnik.
Določitev vsebine pravnega standarda (skrbnosti) za konkreten primer in uporaba tako konkretizirane norme je v izključni pristojnosti sodišča in ne izvedenca.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0058731
SPZ člen 60, 60/1. OZ člen 50.
komisijska pogodba – navidezna pogodba – lastninska pravica – upravne evidence - prenos lastninske pravice na premičnini – izročitev – carinska deklaracija – registracija vozila
Dejstvo, da je bila tožnica navedena kot uvoznica vozila, še ne pomeni, da je bila lastnica vozila v stvarnopravnem pomenu lastninske pravice. Lastninska pravica na premičninah je neodvisna od evidenc, ki jih vodijo upravni organi (registracija vozila).
Glede na ugotovitev, da je pogodba navidezna, so v skladu s 50. členom OZ neutemeljene pritožbene navedbe, da se tožena stranka ne more razbremeniti odgovornosti za neveljavno izpolnitev obveznosti iz pogodbe, saj je navidezna pogodba neveljavna, vse obveznosti iz pogodbe pa neučinkovite.
Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da je zakonska zveza trajala preko 30 let, zakonca otrok nista imela, dohodek je ustvarjal izključno mož, žena pa je skrbela za urejen dom in možu znatno pomagala pri izpolnjevanju njegovih študijskih obveznosti vse do doktorata, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je prispevek žene na skupnem premoženju tretjinski.
ZIZ člen 25, 53, 53/2, 54, 61, 61/1, 62, 62/2. ZGD člen 100.
izvršba – izvršba proti družbeniku družbe z neomejeno odgovornostjo – zavrženje tožbe – izvršljivi naslov
Z dnem, ko je zoper družbo z neomejeno odgovornostjo na osnovi verodostojne listine izdani sklep o izvršbi postal pravnomočen, je tožeča stranka (upnik) pridobila izvršilni naslov; ne samo zoper to družbo, ampak zaradi neposredno odgovornih družbenikov tudi zoper toženca – družbenika te družbe. Pravnomočen sklep o izvršbi, izdan zoper družbo z neomejeno odgovornostjo, upniku omogoča izterjavo terjatve tako od družbe kot od tožencev, družbenikov te družbe.
Konvencija mednarodne organizacije dela (MOD) številka 135 o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju člen 1,3. ZDR člen 5, 5/1, 5/3, 36c, 36c/1, 36c/4, 36e. ZPP (1977) člen 166.
Sindikalne zaščite zaradi sindikalne dejavnosti ne uživa vsak sindikalni funkcionar v sindikalni organizaciji pri delodajalcu, ampak le imenovani oz. izvoljeni sindikalni poverjenik.
Določba 5. člena ZDR varuje sindikalnega poverjenika, ki je sicer lahko opredeljen kot presežni delavec, pred začetkom teka šestmesečnega odpovednega roka po 36. e členu ZDR, saj le-ta začne teči šele po izteku mandata oz. v roku, določenem s kolektivno pogodbo.
Tudi predpostavke za izdajo začasne odredbe morajo biti, tako kot druga, za izdajo sodnih odločb odločilna dejstva, ustrezno obrazložene. Nižji dokazni standard zadošča za samo ugotovitev obstoja predpostavk za izdajo začasne odredbe. To pa ne pomeni, da je nižji tudi standard obrazloženosti odločbe. Sodišče mora obrazložiti, kateri razlogi vsaj s stopnjo verjetnosti utemeljujejo obstoj terjatve ter ene od nadaljnjih predpostavk za izdajo začasne odredbe, ker se sicer odločbe ne da preizkusiti.
stvarna pristojnost sodišča – neupravičena obogatitev – najemno razmerje
Tožeča stranka zoper toženko uveljavlja zahtevek zaradi neupravičene pridobitve. Ker iz tožbenih navedb ne izhaja, da gre za spor, ki je povezan z obstojem najemnega razmerja, je za sojenje stvarno pristojno okrožno sodišče.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - preureditev in nadzidava skupnih prostorov - stanovanje - nova stvar - gradbeno dovoljenje - pridobitev stanovanjske pravice
Če se iz več različnih stanovanjskih prostorov, pred tem v uporabi različnih oseb, uredi eno stanovanje kot zaključena stanovanjska enota, se takšna preureditev v vsakdanji rabi opredeljuje kot „adaptacija“, kar ni nič drugega kot posodobitev ali celo sprememba namembnosti določenega stanovanjskega prostora v okviru stanovanja. V obravnavani zadevi zato ne gre za preureditev skupnih prostorov (podstrešja) v stanovanjske prostore.