pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - preureditev in nadzidava skupnih prostorov - stanovanje - nova stvar - gradbeno dovoljenje - pridobitev stanovanjske pravice
Če se iz več različnih stanovanjskih prostorov, pred tem v uporabi različnih oseb, uredi eno stanovanje kot zaključena stanovanjska enota, se takšna preureditev v vsakdanji rabi opredeljuje kot „adaptacija“, kar ni nič drugega kot posodobitev ali celo sprememba namembnosti določenega stanovanjskega prostora v okviru stanovanja. V obravnavani zadevi zato ne gre za preureditev skupnih prostorov (podstrešja) v stanovanjske prostore.
Tudi predpostavke za izdajo začasne odredbe morajo biti, tako kot druga, za izdajo sodnih odločb odločilna dejstva, ustrezno obrazložene. Nižji dokazni standard zadošča za samo ugotovitev obstoja predpostavk za izdajo začasne odredbe. To pa ne pomeni, da je nižji tudi standard obrazloženosti odločbe. Sodišče mora obrazložiti, kateri razlogi vsaj s stopnjo verjetnosti utemeljujejo obstoj terjatve ter ene od nadaljnjih predpostavk za izdajo začasne odredbe, ker se sicer odločbe ne da preizkusiti.
OZ člen 153, 165, 175, 179, 179/1, 179/2, 206, 299, 299/1,776, 776/1.
objektivna odgovornost – pešec - prometna nesreča – deljena odgovornost - prispevek pešca – prispevek oškodovanca – presoja višine odškodnine – duševne bolečine zaradi skaženosti - skaženost - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti- obresti od premoženjske škode – limit in renta - tek obresti
Iste razloge je v določenih primerih mogoče upoštevati tako pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti kot pri odškodnini za duševne bolečine zaradi skaženosti.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – neznatna škoda – pravni standard neznatne škode
Kljub temu da upnik nevarnosti uveljavitve terjatve ni dolžan dokazovati, mora interes oz. podlaga za izdajo začasne odredbe obstajati – začasna odredba mora služiti namenu, zaradi katerega je predvidena – zagotavljati učinkovito sodno varstvo in dejansko izvrševanje človekovih pravic. Tožnik ne zatrjuje, da bi razpolaganje z nepremičnino povzročilo toženčevo plačilno nesposobnost ali znatno otežilo realizacijo njegove terjatve, zato je pravni standard neznatne škode ustrezno vsebinsko napolnjen in uporabljen.
Restriktiven pristop pri dovolitvi začasne odredbe terja tudi dejstvo, da vsebina začasne odredbe ni v neposredni zvezi s tožbenim zahtevkom - tožnik zahteva zavarovanje denarne terjatve, s predlogom za izdajo začasne odredbe pa skuša doseči prepoved odsvojitve in obremenitve solastninskih deležev na nepremičninah.
prodajna pogodba – obveznosti prodajalca – izročitev stvari – odgovornost za stvarne napake – pravice kupca – povrnitev škode – izguba pravic – refleksna škoda – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravno priznana škoda – strah
Ker je bila tožba vložena po poteku enoletnega roka, je prva tožeča stranka izgubila pravico do sodnega varstva. Škoda iz naslova jamčevalnih napak je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti. Gre za specialne določbe zakona, ki izključujejo določbe o splošni poslovni odškodninski odgovornosti. Splošne določbe se uporabijo le v primeru refleksne škode, torej škode, ki nastane zaradi stvarne napake na drugih dobrinah, za katero pa ne gre v obravnavanem primeru (primerjaj 3. odstavek 488. člena ZOR).
ZOR člen 26, 28, 73, 361, 371. SZ člen 26, 39, 56. ZD člen 123, 123/1, 132. SPZ člen 41. ZDen člen 78.
pogodba, sklenjena s konkludentnimi dejanji - zastaranje pravice zahtevati sklenitev najemne pogodbe - smrt najemnika - realizirana pogodba - oblika pogodbe – konvalidacija pogodbe
To, da rok v SZ ni bil določen, ne pomeni, da pravica terjati sklenitev najemne pogodbe ne zastara, ampak zgolj to, da je uveljavitev takšnega zahtevka omejena s splošnim zastaralnim rokom na podlagi 371. člena ZOR, ki je veljal v času nastanka tega obligacijskega razmerja.
Veljavna je lahko tudi pogodba, ki ni sklenjena v pisni obliki, če so izpolnjeni pogoji po 73. členu ZOR, vendar pa mora biti pogodba najprej sklenjena, šele nato lahko konvalidira.
ZDKG člen 12, 13, 14, 14/1. ZDKZK člen 3, 3/4, 3/8.
zaščitena kmetija – pridobitev statusa zaščitene kmetije – dediščinska tožba – delitev kmetije po delih – odlok o določitvi kmetij
Kmetijske zemljiške skupnosti in krajevne skupnosti so dolžne spremljati izvajanje odloka ter po potrebi, najmanj pa vsakih pet let, predlagati skupščini občine njegovo uskladitev z občinskim prostorskim planom in merili, ki so določena z zakonom. Kmetija ne izgubi svoj posebni status, v kolikor navedeni akti niso sprejeti vsakih pet let.
Vpisi v javne knjige niso konstitutivnega pomena, da kmetija pridobi zaščiten status. Tovrstni vpisi so le deklaratorne narave, konstitutivnega pomena pa so Odlok oziroma odločba upravnega organa.
delitev skupnega premoženja - prekinitev postopka – spor o predmetu delitve - spor o obsegu deležev na skupnem premoženju - verjetnost pravice
Iz podatkov sodnega registra je razvidno, da je nasprotni udeleženec imetnik 100 % poslovnega deleža družbe T. d.o.o., za katero predlagateljica trdi, da je prav tako skupno premoženje zakoncev in torej predmet delitve. Ker podatki registra trditve predlagateljice ne potrjujejo, je v zvezi s tem šteti njeno pravico za manj verjetno in je torej v tem delu sodišče zmotno uporabilo že citirani 2. odstavek 9. člena ZNP.
ZIZ člen 15, 270, 270/1, 270/2, 239. ZPP člen 189, 189/3.
začasna odredba - zavarovanje terjatve z začasno odredbo - litispendenca
Na podlagi določb 239. in 15. člena ZIZ se tudi v postopku zavarovanja smiselno uporabljajo določbe ZPP. Po določbi 189. člena ZPP mora sodišče ves čas med postopkom po uradni dolžnosti paziti, ali ne teče morda med istimi strankami druga pravda o istem zahtevku. V obravnavani zadevi sta o istem predlogu tožečih strank tekla dva postopka.
dokončnost meje – dokončno urejena meja v katastrskem postopku – ureditev meje v sodnem postopku po dokončnosti meje – domneva močnejše pravice
SPZ v določbah, ki se nanašajo na urejanje meje v sodnem postopku, ne določa, da bi bila morebitna dokončnost meje ovira za sodno urejanje meje, ampak določa (2. odst. 77. člena SPZ) zgolj to, da se domneva močnejša pravica po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku.
obnova postopka – možnost navajanja dejstev – pravočasnost navajanja dejstev – procesna skrbnost – stroški postopka – vrednost spornega predmeta
Toženca sta imela dovolj časa, da popolnost očitno slabih fotokopij preverita in zahtevata nove fotokopije ali pa si, enako kot sta to storila po pravnomočnosti, sama priskrbita listine. Toženca nista navedla okoliščin, zaradi katerih ob ustrezni procesni skrbnosti predloženih točkovalnih zapisnikov nista mogla preveriti že tekom postopka na prvi stopnji in sta to storila šele po njegovem zaključku.
Prilagajanje vrednosti spora pred posameznimi pravnimi dejanji in drobljenje vrednosti spora oz. zahtevka, ki ima isto dejansko in pravno podlago, na posamezne dele, v teku obravnavanja zadeve ni dopustno.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0052597
ZOR člen 939, 939/1. ZPP člen 7, 7/1, 212, 285.
subrogacija – odškodnina – trditveno in dokazno breme
Subrogacija pomeni enak položaj zavarovalnice, kot bi bil položaj zavarovanca (oškodovanca), če bi sam uveljavljal povrnitev škode od povzročitelja. Ker je zavarovančev zahtevek proti odgovorni osebi odškodninski, mora zavarovalnica, ko zahteva povrnitev izplačane odškodnine od odgovorne osebe, zatrjevati (in dokazati) vse elemente odškodninskega delikta, kot bi jih moral sicer oškodovanec, če bi sam terjal povrnitev škode od povzročitelja. Odgovorna oseba pa ima proti zavarovalnici vse ugovore, ki bi jih imela proti zavarovancu.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004293
ZP-1-UPB3 člen 22, 22/3, 202a, 202a/5. ZVCP-1 člen 129, 130, 130/2, 130/4, 132, 132/2.
prekršek - vožnja pod vplivom alkohola - preizkus alkoholiziranosti - odklonitev podpisa zapisnika - stopnja alkoholiziranosti
S pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na prekršek po določbi tretjega odstavka 122. čl. ZVCP-1, opisan v drugi točki izreka izpodbijane sodbe, se višje sodišče ni ukvarjalo, saj je sodišče prve stopnje postopek zoper obdolženega glede navedenega prekrška ustavilo. Sodišče prve stopnje je v tem delu torej odločilo v korist obdolženca, zato za pritožbo, v tem delu, nima upravičenega interesa. Pritožbo namreč lahko obdolženec vloži le v svojo korist (2. odst. 150. čl. ZP-1).
Obdolžencu je bil dne 29. januarja 2006 ob 1.00 uri odrejen preizkus alkoholiziranosti z alkotestom, ki je ob pravilni uporabi alkotesta pokazal rezultat 0,92 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. Obdolžencu sta bila ob 1.55 uri v zdravstvenem domu odvzeta vzorca krvi in urina, iz alkoholimetrične analize, ki jo je izdelal Inštitut za sodno medicino pa je razvidno, da je imel obdolženi v krvi najmanj 2 grama alkohola na kilogram krvi. Tako prvi kot drugi rezultat pomenita, da je imel obdolženi v organizmu bistveno višjo koncentracijo alkohola, kot dovoljuje ZVCP-1 v drugem odstavku 130. čl., v obeh primerih pa tudi precej nad mejo 0,71 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka oziroma 1,50 grama alkohola na kilogram krvi, nad katero se vozniku izreče 18 kazenskih točk. Res je sicer, da zaužiti alkohol potrebuje določen čas, da se po zaužitju absorbira v kri (običajno v 30 do 90 minutah), vendar obdolženi v svojem zagovoru ni navedel kdaj pred zaustavitvijo s strani policistov je pil alkoholne pijače, tega pa tudi ni navedel v pregledu, ki ga je v okviru strokovnega pregleda opravil zdravnik. Pritožbene navedbe v tej smeri so nekonkretizirane in tudi prepozne. V skladu z določbo tretjega odstavka 157. čl. ZP-1 bi namreč obdolženi moral dejstva in dokaze, ki se nanašajo na dejansko stanje prekrška uveljavljati v postopku na prvi stopnji, pa tega ni storil, niti ni verjetno izkazal, da jih ni mogel uveljavljati brez svoje krivde.
odmera odškodnine za telesne bolečine – odmera odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – odmera odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti – odmera odškodnine za strah
Odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.