Po ODZ in po sodni praksi, ki se je izoblikovala na njegovi podlagi, je darilna pogodba realni kontrakt. Če do izročitve ne pride, gre za darilno obljubo, katere veljavnost je vezana na strogo obličnost.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058748
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 7.
poškodba pri delu – ratio legis vzročnost – mera predvidljivosti – naključje – razpravno načelo
Kadar oškodovanec uveljavlja krivdno odškodninsko odgovornost delodajalca zaradi opustitve ravnanja ter dolžnost tega ravnanja utemeljuje na splošnem pravilu o zagotovitvi varnega delovnega okolja, je odločilno vprašanje, kakšna je bila mera predvidljivosti za nastanek nesrečnega naključja.
OZ člen 8, 8/1, 82, 82/1. ZPP člen 286, 286/1, 286/3.
razlaga pogodb – razlaga spornih določil
Pravdni stranki sta se dogovorili, da bo “stroške davka na kapitalski dobiček zaradi prodaje nepremičnine“ plačal kupec. Tak dogovor pomeni, da bo znesek davka plačal kupec, ne pa, da bo davek plačal prodajalec, morebitne stroške v zvezi s plačilom davka (stroške banke, pošte, taks, kolkov, potrebnega časa in stroške poti ob samem morebitnem plačilu davka) pa kupec.
ZPP člen 413. ZNP člen 35. ZZZDR člen 106, 106/1, 106/5.
stiki z otrokom – trajanje stikov – način izvrševanja stikov – korist otroka – stiki z obema staršema - stroški postopka v družinskih sporih
Na abstraktni ravni je mogoče opredeliti, da je v korist otroka takšno ravnanje, s katerim se zagotavlja otroku pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. Ena od predpostavk za otrokov skladen osebnostni razvoj temelji tudi na normalnem odnosu otroka z drugim od staršev, pri katerem ne živi. Pritožbena trditev, da je zaradi določenega strahu deklice pred očetom potrebna prisotnost tretje osebe, je v odločitvi upoštevana, saj so odrejeni stiki zaenkrat določeni v prostorih CSD in pod nadzorom njihove strokovne sodelavke.
Pravna narava sporov in razmerij med starši in otroki onemogoča brezpogojno uporabo splošnih pravil o povrnitvi stroškov, pri katerih velja osnovni kriterij za njihovo povrnitev, kriterij uspeha.
nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - narava odškodninske obveznosti - valorizacija odškodnine - zamuda - tek zakonskih zamudnih obresti - obvezna zavarovanja v prometu
Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo ni čista denarna terjatev, ampak predstavlja denarno satisfakcijo za pravno priznano utrpelo nepremoženjsko škodo in se odmerja po cenah na dan izdaje sodne odločbe. Sojenje po cenah na dan sodne odločbe zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine, zato je treba po drugi strani upoštevati tudi realno vrednost že izplačanega zneska na enak način, to je z valorizacijo.
Ne drži sicer, da bi bilo potrebno uporabiti 27. člen ZOZP, ki določa, da toženka ne more priti v zamudo pred iztekom treh mesecev od dne, ko je oškodovanec vložil svoj odškodninski zahtevek. Omenjena določba je vstopila v veljavo z novelo ZOZP-D dne 27.06.2007, uporablja pa se le za nesreče, ki se zgodijo od uveljavitve te novele dalje. Ker se je obravnavana nesreča zgodila pred tem, specialne ureditve ni mogoče uporabiti. Zamudo tožene stranke je potrebno opredeliti glede na določila OZ in izoblikovano sodno prakso. Tako zamudne obresti od denarne terjatve za nepremoženjsko škodo pripadajo oškodovancu od nastanka zamude dalje, to je od dne, ko je toženo stranko opomnil na plačilo.
Enako velja tudi za denarno odškodnino za povrnitev premoženjske škode (3. točka načelnega pravnega mnenja). Tožnikova terjatev je t. i. nečista odškodninska denarna terjatev, ki se odmerja na dan izdaje sodne odločbe, v zamudo pa je tožena stranka prišla z dnem, ko je tožnik odškodnino zahteval.
sodba na podlagi pripoznave - pritožbeni razlogi - zmota
Če bi želela tožena stranka svojo izjavo o pripoznavi izpodbiti, bi morala konkretno navesti, glede česa se je zmotila. Zgolj pavšalne navedbe, da zaradi svojega psihofizičnega stanja ni vedela, kaj podpisuje, je ne opravičuje pravnih posledic pripoznave.
zavarovanje pred odgovornostjo - odpoved zahtevku za odškodnino – odpoved proti delodajalcu
Zavarovalnica je za izplačilo odškodnine zavezana le, če je zavarovanec za škodo odgovoren, pri čemer je odgovornost zavarovalnice v vsakem primeru omejena z odgovornostjo zavarovanca; ta se presoja po merilih za odgovornost, ki jih določa odškodninsko pravo, t. j. po pravilih, ki urejajo razmerje med zavarovancem in oškodovancem. Oškodovanec npr. proti zavarovalnici nima zahtevka, če je odškodnino že prejel ali je bila škoda nadomeščena na podlagi kakšne druge reparacije. Ker se je tožeča stranka nasproti svojemu delodajalcu odpovedala vsem zahtevkom, delodajalčeva odškodninska odgovornost ne obstaja. Če ni delodajalčeve odškodninske odgovornosti, slednja ne obstaja niti proti zavarovalnici (toženi stranki), pri kateri je ta riziko zavarovan.
ZPSPP člen 22. ZOR člen 210, 371. ZDoh člen 15, 15/5, 75. ZDen člen 72. ZPP člen 82, 83.
neupravičena obogatitev – verzija – uporaba tuje stvari v svojo korist – zastaranje – vlaganje v poslovni prostor - uporaba poslovnega prostora – izračun nadomestila – vprašanje odštevanja davščin – imenovanje in razrešitev začasnega zastopnika
Pri izračunu nadomestila za uporabo od najemnine ni potrebno odšteti davščine, ki so povezane z donosi od nepremičnin. Tožniki bodo morali plačati dohodnino, ko bodo od toženca prejeli nadomestilo za uporabo.
Toženec lahko zahteva povračilo vloženih sredstev v obdobju, ko ni imel veljavno sklenjene najemne pogodbe, le na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi oziroma poslovodstvu brez naročila. Če ni drugače dogovorjeno, je po utrjenem stališču sodne prakse te zahtevke mogoče uveljavljati šele potem, ko uporabnik izgubi posest, torej takrat, ko izroči poslovni prostor lastniku. Ker toženec ni zatrjeval, da bi poslovni prostor že izročil tožeči stranki in tudi ne, da bi bilo dogovorjeno, da ima pravico do povračila investicij pred njegovo vrnitvijo, glede obogatitvenega zahtevka ni zmogel niti trditvenega bremena. Njegova tožba je zato že iz tega razloga nesklepčna.
ZPP-D člen 130, 130/2. ZPP člen 367, 367/4, 428, 428/4.
dovoljenost revizije – dopustnost revizije – novela ZPP – D – uporaba pravil novele ZPP - D
Če je bila pred uveljavitvijo novele ZPP – D, ki je pričela veljati 1.10.2008, na prvi stopnji izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, se postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih, torej po ZPP pred uveljavitvijo ZPP – D. V obravnavani pravdni zadevi je sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku odločilo dne 3.3.2008, to je pred uveljavitvijo ZPP – D. Pri tem je irelevantno, da je pritožbeno sodišče pozneje odločbo sodišča prve stopnje spremenilo, saj bi na uporabo določb ZPP-D vplivala le odločitev pritožbenega sodišča, da se odločitev sodišča prve stopnje razveljavi.
Pritožnik je vložil predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, v katerem predlaga, naj sodišče izda sklep o dedovanju nepremičnine, ki je že zajeta v prvem, pravnomočnem sklepu o dedovanju.
S predlogom za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju ni mogoče sanirati morebitnih napak prejšnjega sklepa o dedovanju ali izpodbijati vsebine dednega dogovora.
Iz materialnih predpisov izhaja razlika med zahtevki v domači valuti in zahtevki v tuji valuti. Tako obstaja tudi razlika med tožbenim zahtevkom, postavljenim v domači valuti, in tožbenim zahtevkom, postavljenim v tuji valuti.
V prvem postopku je tožnica zahtevala izpolnitev obveznosti v (v tistem obdobju še) tuji valuti (euru). V predmetnem postopku pa tožnica zahteva izpolnitev obveznosti v domači valuti (v času vložitve tožbe - euru).
Okoliščina, da je bil zahtevek v prvi pravdi postavljen v isti valuti, kot je postavljen v predmetni pravdi, pa je naključna in ne more iti v škodo tožnice.
ZD člen 60, 63, 63/1, 210, 210/2, 210/2-1, 213, 213/1.
zapuščinski postopek - napotitev na pravdo – pravno vprašanje – dejansko vprašanje – izpodbijanje veljavnosti oporoke
Napotitev na pravdo zaradi izpodbijanja veljavnosti oporoke. Za presojo, ali predstavlja listina ali del listine oporoko, ni pomemben naslov listine, ampak njena vsebina, kar je pravno vprašanje.
Obramba toženke zoper istočasen, protipraven napad tožnice, je bila nujna (neizogibna), a je toženka s praskanjem tožnice in klofute prekoračila sorazmernost med napadom in obrambo.
izvedenec – naloga izvedenca – nagrada za izvedensko delo - izvedenina
Če izvedenec (še) ni opravil tistega, kar mu je bilo naloženo s sklepom o postavitvi izvedenca (ampak nekaj drugega), (še) ni upravičen do povrnitve stroškov in nagrade za izvedensko delo.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 429, 430, 433, 433/2, 439, 439/1, 439/1-1. ZSReg člen 26, 39, 43, 43/1.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog - poslovni naslov – vročitev in objava sklepov, ki se izdajajo v postopku izbrisa
Če vročitve sklepov, ki se izdajajo v postopku izbrisa pravni osebi, nad katero se vodi postopek izbrisa, ni mogoče opraviti na naslovu, ki je kot njen poslovni naslov vpisan v sodnem registru, vročitev velja za opravljeno, ko poteče 8 dni od objave tega sklepa.
ZFPPIPP člen 429, 432, 435, 439, 439/1, 439/1-1, 439/2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – pritožba zoper sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga - legitimacija za pritožbo – dopustnost pritožbe
Po 2. odstavku 439. člena ZFPPIPP zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga pritožbo lahko vloži udeleženec postopka. 432. člena ZFPPIPP natančno opredeljuje udeležence postopka. Med njimi je po 3. točki citiranega člena tudi upnik pravne osebe, nad katero se vodi postopek izbrisa, vendar le, če vloži ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa (primerjaj še 1. odst. 435. člena ZFPPIPP).
Ker pritožnik kot upnik družbe A.A., d.o.o. ni vložil ugovora zoper sklep o začetku postopka izbrisa, njegova pritožba zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga ni dopustna.
oprostitev plačila sodnih taks – uporaba pravil upravnega postopka
Ker je plačilo sodne takse posebna obveznost stranke v odnosu do države, je tudi vprašanje oprostitve plačila sodne takse vprašanje odnosa med državo in prosilcem, kar ne predstavlja civilnega razmerja, ampak je to upravni postopek, za katerega se uporablja ZUP. Po 67. členu ZUP, če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, četudi je vložena po odvetniku, pa je potrebno stranko pozvati na odpravo pomanjkljivosti in se vloga zavrže šele, če jo stranka v danem ji roku ne dopolni ali popravi.