stanovanjska pravica - hišniško stanovanje – odkup hišniškega stanovanja – nakup drugega primernega stanovanja – trditveno in dokazno breme
Imetniku stanovanjske pravice je zavezanec odrekel pravico do nakupa stanovanja, saj je bilo le-to hišniško. Imetniku je sicer 3. odstavek 129. člena SZ omogočal, da zahteva nakup drugega primernega stanovanja, vendar je moral to storiti v predpisanem roku. Okoliščina, da se imetnik z zavrnitvijo prvotne zahteve ni strinjal, tega roka ni podaljševala.
zapuščinski postopek – dedovanje zaščitene kmetije – nujni delež - izplačilo nujnega deleža – izjema od izplačila – nedeljivost zaščitene kmetije
Za dedovanje zaščitenih kmetij velja poseben režim, ki se razlikuje od splošnih pravil ZD, zlasti zaradi izpeljave načela nedeljivosti kmetij. To prihaja do izraza najbolj v določbi, da deduje zaščiteno kmetijo praviloma samo en dedič, in načela, da se dediču zaščitene kmetije omogoči prevzem kmetije pod pogoji, ki ga preveč ne obremenjujejo. Izjemoma lahko iz upravičenih razlogov deduje nujni dedič tudi zemljišče ali druge nepremičnine ali premičnine, če niso pomembne za zaščiteno kmetijo, vendar le do višine nujnega deleža (3. odstavek 15. člena ZDKG).
trditveno in dokazno breme - nekonsistenta trditvena podlaga – materialno procesno vodstvo
Trditve tožeče stranke morajo biti skladne, zadostno substancirane, iz njih pa mora izhajati materialnopravna utemeljenost tožbenega zahtevka. V nasprotnem primeru jih namreč ni mogoče preverjati v dokaznem postopku, zaradi tega pa mora sodišče prve stopnje v okviru svoje razčiščevalne dolžnosti iz 285. člena ZPP stranko primarno spodbuditi, da nekonsistentnost odpravi.
Po 1. odstavku 86. člena ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi. V takem primeru po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke (88. člen ZZK-1). Iz teh določb ne izhaja, da bi moral biti sklep o izvršbi pravnomočen.
Obramba toženke zoper istočasen, protipraven napad tožnice, je bila nujna (neizogibna), a je toženka s praskanjem tožnice in klofute prekoračila sorazmernost med napadom in obrambo.
Iz materialnih predpisov izhaja razlika med zahtevki v domači valuti in zahtevki v tuji valuti. Tako obstaja tudi razlika med tožbenim zahtevkom, postavljenim v domači valuti, in tožbenim zahtevkom, postavljenim v tuji valuti.
V prvem postopku je tožnica zahtevala izpolnitev obveznosti v (v tistem obdobju še) tuji valuti (euru). V predmetnem postopku pa tožnica zahteva izpolnitev obveznosti v domači valuti (v času vložitve tožbe - euru).
Okoliščina, da je bil zahtevek v prvi pravdi postavljen v isti valuti, kot je postavljen v predmetni pravdi, pa je naključna in ne more iti v škodo tožnice.
Zemljiškoknjižno sodišče opravlja vpise po vrstnem redu, ki se določi po trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti.
zavarovanje pred odgovornostjo - odpoved zahtevku za odškodnino – odpoved proti delodajalcu
Zavarovalnica je za izplačilo odškodnine zavezana le, če je zavarovanec za škodo odgovoren, pri čemer je odgovornost zavarovalnice v vsakem primeru omejena z odgovornostjo zavarovanca; ta se presoja po merilih za odgovornost, ki jih določa odškodninsko pravo, t. j. po pravilih, ki urejajo razmerje med zavarovancem in oškodovancem. Oškodovanec npr. proti zavarovalnici nima zahtevka, če je odškodnino že prejel ali je bila škoda nadomeščena na podlagi kakšne druge reparacije. Ker se je tožeča stranka nasproti svojemu delodajalcu odpovedala vsem zahtevkom, delodajalčeva odškodninska odgovornost ne obstaja. Če ni delodajalčeve odškodninske odgovornosti, slednja ne obstaja niti proti zavarovalnici (toženi stranki), pri kateri je ta riziko zavarovan.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe premoženja – neprofitna najemnina
Pri ugotavljanju višine koristi, za katero je tožnik prikrajšan, ker stanovanj ni mogel uporabljati oz. z njimi upravljati v času od uveljavitve ZDen do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na neprofitno najemnino. Prejšnjim imenikom stanovanjske pravice bi bil tožnik stanovanja dolžan oddajati za neprofitno najemnino, zato je pri izračunu prikrajšanosti upravičeno upoštevana neprofitna najemnina.
izvedenec – naloga izvedenca – nagrada za izvedensko delo - izvedenina
Če izvedenec (še) ni opravil tistega, kar mu je bilo naloženo s sklepom o postavitvi izvedenca (ampak nekaj drugega), (še) ni upravičen do povrnitve stroškov in nagrade za izvedensko delo.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 429, 430, 433, 433/2, 439, 439/1, 439/1-1. ZSReg člen 26, 39, 43, 43/1.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog - poslovni naslov – vročitev in objava sklepov, ki se izdajajo v postopku izbrisa
Če vročitve sklepov, ki se izdajajo v postopku izbrisa pravni osebi, nad katero se vodi postopek izbrisa, ni mogoče opraviti na naslovu, ki je kot njen poslovni naslov vpisan v sodnem registru, vročitev velja za opravljeno, ko poteče 8 dni od objave tega sklepa.
OZ člen 8, 8/1, 82, 82/1. ZPP člen 286, 286/1, 286/3.
razlaga pogodb – razlaga spornih določil
Pravdni stranki sta se dogovorili, da bo “stroške davka na kapitalski dobiček zaradi prodaje nepremičnine“ plačal kupec. Tak dogovor pomeni, da bo znesek davka plačal kupec, ne pa, da bo davek plačal prodajalec, morebitne stroške v zvezi s plačilom davka (stroške banke, pošte, taks, kolkov, potrebnega časa in stroške poti ob samem morebitnem plačilu davka) pa kupec.
ZPP člen 413. ZNP člen 35. ZZZDR člen 106, 106/1, 106/5.
stiki z otrokom – trajanje stikov – način izvrševanja stikov – korist otroka – stiki z obema staršema - stroški postopka v družinskih sporih
Na abstraktni ravni je mogoče opredeliti, da je v korist otroka takšno ravnanje, s katerim se zagotavlja otroku pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. Ena od predpostavk za otrokov skladen osebnostni razvoj temelji tudi na normalnem odnosu otroka z drugim od staršev, pri katerem ne živi. Pritožbena trditev, da je zaradi določenega strahu deklice pred očetom potrebna prisotnost tretje osebe, je v odločitvi upoštevana, saj so odrejeni stiki zaenkrat določeni v prostorih CSD in pod nadzorom njihove strokovne sodelavke.
Pravna narava sporov in razmerij med starši in otroki onemogoča brezpogojno uporabo splošnih pravil o povrnitvi stroškov, pri katerih velja osnovni kriterij za njihovo povrnitev, kriterij uspeha.
ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-1, 185, 185/5, 191, 191/4.
objektivni razlog za odlog izvršbe – pritožba na ESČP – ustavna pritožba - varščina za udeležbo na javni dražbi – vrnitev varščine – ponudnik na javni dražbi
Pritožba, vložena pred ESČP, ni tisto izredno pravno sredstvo, ki lahko pomeni t.i. objektivni razlog za odlog izvršbe.
ZIZ nikjer ne predvideva, da se ponudnikom, ki se javne dražbe niso udeležili, varščine ne vrne. Besedila petega odstavka 185. člena ZIZ ni mogoče razlagati tako, da se varščino vrne le tistim osebam, ki so bile tudi prisotne na javni dražbi. Poleg tega ni mogoče enačiti pravnega položaja ponudnika, ki na javno dražbo ni pristopil, s pravnim položajem ponudnika, ki je na dražbi kupil nepremičnino, svojih obveznosti, ki izvirajo iz tega dejstva, pa ni izpolnil.
sodba na podlagi pripoznave - pritožbeni razlogi - zmota
Če bi želela tožena stranka svojo izjavo o pripoznavi izpodbiti, bi morala konkretno navesti, glede česa se je zmotila. Zgolj pavšalne navedbe, da zaradi svojega psihofizičnega stanja ni vedela, kaj podpisuje, je ne opravičuje pravnih posledic pripoznave.