Po 1. odstavku 86. člena ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi. V takem primeru po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke (88. člen ZZK-1). Iz teh določb ne izhaja, da bi moral biti sklep o izvršbi pravnomočen.
OZ člen 8, 8/1, 82, 82/1. ZPP člen 286, 286/1, 286/3.
razlaga pogodb – razlaga spornih določil
Pravdni stranki sta se dogovorili, da bo “stroške davka na kapitalski dobiček zaradi prodaje nepremičnine“ plačal kupec. Tak dogovor pomeni, da bo znesek davka plačal kupec, ne pa, da bo davek plačal prodajalec, morebitne stroške v zvezi s plačilom davka (stroške banke, pošte, taks, kolkov, potrebnega časa in stroške poti ob samem morebitnem plačilu davka) pa kupec.
Zemljiškoknjižno sodišče opravlja vpise po vrstnem redu, ki se določi po trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti.
pravni interes za pritožbo - nastanek taksne obveznosti za pritožbo - povrnitev pravdnih stroškov
Taksna obveznost za pritožbo nastane, ko je pritožba vložena.
Ker izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje glede ostalih zahtevkov ne vsebuje odločitve, na strani tožnika ni upravičenega pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijano vmesno sodbo.
podjemna pogodba – pogodba o delu - skrite napake – grajanje napak – odprava napak – sprejem reklamacije
Tožeča stranka ni uspela izkazati, da bi se s toženo stranko dogovorili o lepljenju talnih oblog. Zgolj zatrjevanje, da je bila tožena stranka seznanjena z lepljenjem, skladno z zgoraj obrazloženim, ne zadostuje. S tem ko je lastnost izvedenega posla (lahka zamenljivost oblog) razlog za naročilo takšnega posla, je jasno, da je delo, katerega rezultat takih pričakovanih lastnosti nima, opravljeno z napako.
Četudi je bilo jamstvo tožeče stranke jamčevalne narave in je toženo stranko pri učinkoviti notifikaciji napak vezal rok po 1. odstavku 634. člena OZ, ugotavljanje pravočasnosti grajanja napak v konkretnem primeru ni bilo potrebno. Neprerekana je namreč navedba tožene stranke, da sta se pravdni stranki leta 2005 dobili na objektu ter zamenjali eno ploščo z namenom, da se ugotovi, kako naj bi se plošče zamenjale. S tem ko je tožeča stranka, kljub morebitno prepoznemu grajanju, začela napako ugotavljati, obravnavati, je konkludentno sprejela podano reklamacijo tožene stranke in pristala, da se ugotovi, kakšno je stanje oblog. Zahteva za pravočasno grajanje napak je določena v korist izvajalca dela. Če ta svoje pravice ne uveljavlja in se z naročnikom dogovori drugače, je takšno ravnanje v skladu s splošnim načelom o svobodi urejanja obligacijskih razmerij (3. člen OZ) ter se izvajalec dela naknadno na potek jamčevalnega roka za notifikacijo napak ne more sklicevati.
Tudi če tožena stranka napak na delu tožeče ni v celoti odpravila, je do zneska po vnovčeni garanciji upravičena, saj je do prikrajšanja v njenem premoženju zaradi napak v izvedenem delu (škoda) že prišlo, ob ugotovljenih napakah bo le-te (še) lahko odpravila, ni pa dolžna sama vnaprej financirati stroškov odprave napak. Drugačno razumevanje je v nasprotju z namenom jamčevalnih zahtevkov, ki morajo omogočati učinkovito pravno varstvo naročnikovega interesa za pravilno izpolnitev. Naročnik lahko uveljavlja zahtevek za izplačilo denarnega zneska, v višini (ocenjenih) stroškov potrebnih za odpravo napak, tudi če odprave napak še ni zagotovil.
Iz materialnih predpisov izhaja razlika med zahtevki v domači valuti in zahtevki v tuji valuti. Tako obstaja tudi razlika med tožbenim zahtevkom, postavljenim v domači valuti, in tožbenim zahtevkom, postavljenim v tuji valuti.
V prvem postopku je tožnica zahtevala izpolnitev obveznosti v (v tistem obdobju še) tuji valuti (euru). V predmetnem postopku pa tožnica zahteva izpolnitev obveznosti v domači valuti (v času vložitve tožbe - euru).
Okoliščina, da je bil zahtevek v prvi pravdi postavljen v isti valuti, kot je postavljen v predmetni pravdi, pa je naključna in ne more iti v škodo tožnice.
zavarovanje pred odgovornostjo - odpoved zahtevku za odškodnino – odpoved proti delodajalcu
Zavarovalnica je za izplačilo odškodnine zavezana le, če je zavarovanec za škodo odgovoren, pri čemer je odgovornost zavarovalnice v vsakem primeru omejena z odgovornostjo zavarovanca; ta se presoja po merilih za odgovornost, ki jih določa odškodninsko pravo, t. j. po pravilih, ki urejajo razmerje med zavarovancem in oškodovancem. Oškodovanec npr. proti zavarovalnici nima zahtevka, če je odškodnino že prejel ali je bila škoda nadomeščena na podlagi kakšne druge reparacije. Ker se je tožeča stranka nasproti svojemu delodajalcu odpovedala vsem zahtevkom, delodajalčeva odškodninska odgovornost ne obstaja. Če ni delodajalčeve odškodninske odgovornosti, slednja ne obstaja niti proti zavarovalnici (toženi stranki), pri kateri je ta riziko zavarovan.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0058772
ZNP, člen 1, 35, 35/1, 118, 118/3. ZPP člen 315, 315/1. SPZ člen 70, 70/2.
delitev solastnine – vmesni sklep – fizična delitev - pravna delitev – spor o deležih – napotitev na pravdo
Sodišče je tisto, ki določa način delitve, upoštevati pa mora upravičene interese solastnikov, saj je prav spor o načinu delitve predmet nepravdnega postopka, vsak solastnik pa mora po vrednosti dobiti toliko, kot mu gre glede na solastninski delež. Prekinitev in napotitev na pravdo je potrebna le, kadar je med udeleženci spor o predmetu delitve oziroma velikosti njihovih deležev.
Obramba toženke zoper istočasen, protipraven napad tožnice, je bila nujna (neizogibna), a je toženka s praskanjem tožnice in klofute prekoračila sorazmernost med napadom in obrambo.
oprostitev plačila sodnih taks – uporaba pravil upravnega postopka
Ker je plačilo sodne takse posebna obveznost stranke v odnosu do države, je tudi vprašanje oprostitve plačila sodne takse vprašanje odnosa med državo in prosilcem, kar ne predstavlja civilnega razmerja, ampak je to upravni postopek, za katerega se uporablja ZUP. Po 67. členu ZUP, če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, četudi je vložena po odvetniku, pa je potrebno stranko pozvati na odpravo pomanjkljivosti in se vloga zavrže šele, če jo stranka v danem ji roku ne dopolni ali popravi.
stanovanjska pravica - hišniško stanovanje – odkup hišniškega stanovanja – nakup drugega primernega stanovanja – trditveno in dokazno breme
Imetniku stanovanjske pravice je zavezanec odrekel pravico do nakupa stanovanja, saj je bilo le-to hišniško. Imetniku je sicer 3. odstavek 129. člena SZ omogočal, da zahteva nakup drugega primernega stanovanja, vendar je moral to storiti v predpisanem roku. Okoliščina, da se imetnik z zavrnitvijo prvotne zahteve ni strinjal, tega roka ni podaljševala.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058748
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 7.
poškodba pri delu – ratio legis vzročnost – mera predvidljivosti – naključje – razpravno načelo
Kadar oškodovanec uveljavlja krivdno odškodninsko odgovornost delodajalca zaradi opustitve ravnanja ter dolžnost tega ravnanja utemeljuje na splošnem pravilu o zagotovitvi varnega delovnega okolja, je odločilno vprašanje, kakšna je bila mera predvidljivosti za nastanek nesrečnega naključja.
ZD člen 60, 63, 63/1, 210, 210/2, 210/2-1, 213, 213/1.
zapuščinski postopek - napotitev na pravdo – pravno vprašanje – dejansko vprašanje – izpodbijanje veljavnosti oporoke
Napotitev na pravdo zaradi izpodbijanja veljavnosti oporoke. Za presojo, ali predstavlja listina ali del listine oporoko, ni pomemben naslov listine, ampak njena vsebina, kar je pravno vprašanje.
ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-1, 185, 185/5, 191, 191/4.
objektivni razlog za odlog izvršbe – pritožba na ESČP – ustavna pritožba - varščina za udeležbo na javni dražbi – vrnitev varščine – ponudnik na javni dražbi
Pritožba, vložena pred ESČP, ni tisto izredno pravno sredstvo, ki lahko pomeni t.i. objektivni razlog za odlog izvršbe.
ZIZ nikjer ne predvideva, da se ponudnikom, ki se javne dražbe niso udeležili, varščine ne vrne. Besedila petega odstavka 185. člena ZIZ ni mogoče razlagati tako, da se varščino vrne le tistim osebam, ki so bile tudi prisotne na javni dražbi. Poleg tega ni mogoče enačiti pravnega položaja ponudnika, ki na javno dražbo ni pristopil, s pravnim položajem ponudnika, ki je na dražbi kupil nepremičnino, svojih obveznosti, ki izvirajo iz tega dejstva, pa ni izpolnil.
ZFPPIPP člen 429, 432, 435, 439, 439/1, 439/1-1, 439/2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – pritožba zoper sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga - legitimacija za pritožbo – dopustnost pritožbe
Po 2. odstavku 439. člena ZFPPIPP zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga pritožbo lahko vloži udeleženec postopka. 432. člena ZFPPIPP natančno opredeljuje udeležence postopka. Med njimi je po 3. točki citiranega člena tudi upnik pravne osebe, nad katero se vodi postopek izbrisa, vendar le, če vloži ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa (primerjaj še 1. odst. 435. člena ZFPPIPP).
Ker pritožnik kot upnik družbe A.A., d.o.o. ni vložil ugovora zoper sklep o začetku postopka izbrisa, njegova pritožba zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga ni dopustna.
Po ODZ in po sodni praksi, ki se je izoblikovala na njegovi podlagi, je darilna pogodba realni kontrakt. Če do izročitve ne pride, gre za darilno obljubo, katere veljavnost je vezana na strogo obličnost.