zavarovanje pred odgovornostjo - odpoved zahtevku za odškodnino – odpoved proti delodajalcu
Zavarovalnica je za izplačilo odškodnine zavezana le, če je zavarovanec za škodo odgovoren, pri čemer je odgovornost zavarovalnice v vsakem primeru omejena z odgovornostjo zavarovanca; ta se presoja po merilih za odgovornost, ki jih določa odškodninsko pravo, t. j. po pravilih, ki urejajo razmerje med zavarovancem in oškodovancem. Oškodovanec npr. proti zavarovalnici nima zahtevka, če je odškodnino že prejel ali je bila škoda nadomeščena na podlagi kakšne druge reparacije. Ker se je tožeča stranka nasproti svojemu delodajalcu odpovedala vsem zahtevkom, delodajalčeva odškodninska odgovornost ne obstaja. Če ni delodajalčeve odškodninske odgovornosti, slednja ne obstaja niti proti zavarovalnici (toženi stranki), pri kateri je ta riziko zavarovan.
pravni interes za pritožbo - nastanek taksne obveznosti za pritožbo - povrnitev pravdnih stroškov
Taksna obveznost za pritožbo nastane, ko je pritožba vložena.
Ker izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje glede ostalih zahtevkov ne vsebuje odločitve, na strani tožnika ni upravičenega pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijano vmesno sodbo.
podjemna pogodba – pogodba o delu - skrite napake – grajanje napak – odprava napak – sprejem reklamacije
Tožeča stranka ni uspela izkazati, da bi se s toženo stranko dogovorili o lepljenju talnih oblog. Zgolj zatrjevanje, da je bila tožena stranka seznanjena z lepljenjem, skladno z zgoraj obrazloženim, ne zadostuje. S tem ko je lastnost izvedenega posla (lahka zamenljivost oblog) razlog za naročilo takšnega posla, je jasno, da je delo, katerega rezultat takih pričakovanih lastnosti nima, opravljeno z napako.
Četudi je bilo jamstvo tožeče stranke jamčevalne narave in je toženo stranko pri učinkoviti notifikaciji napak vezal rok po 1. odstavku 634. člena OZ, ugotavljanje pravočasnosti grajanja napak v konkretnem primeru ni bilo potrebno. Neprerekana je namreč navedba tožene stranke, da sta se pravdni stranki leta 2005 dobili na objektu ter zamenjali eno ploščo z namenom, da se ugotovi, kako naj bi se plošče zamenjale. S tem ko je tožeča stranka, kljub morebitno prepoznemu grajanju, začela napako ugotavljati, obravnavati, je konkludentno sprejela podano reklamacijo tožene stranke in pristala, da se ugotovi, kakšno je stanje oblog. Zahteva za pravočasno grajanje napak je določena v korist izvajalca dela. Če ta svoje pravice ne uveljavlja in se z naročnikom dogovori drugače, je takšno ravnanje v skladu s splošnim načelom o svobodi urejanja obligacijskih razmerij (3. člen OZ) ter se izvajalec dela naknadno na potek jamčevalnega roka za notifikacijo napak ne more sklicevati.
Tudi če tožena stranka napak na delu tožeče ni v celoti odpravila, je do zneska po vnovčeni garanciji upravičena, saj je do prikrajšanja v njenem premoženju zaradi napak v izvedenem delu (škoda) že prišlo, ob ugotovljenih napakah bo le-te (še) lahko odpravila, ni pa dolžna sama vnaprej financirati stroškov odprave napak. Drugačno razumevanje je v nasprotju z namenom jamčevalnih zahtevkov, ki morajo omogočati učinkovito pravno varstvo naročnikovega interesa za pravilno izpolnitev. Naročnik lahko uveljavlja zahtevek za izplačilo denarnega zneska, v višini (ocenjenih) stroškov potrebnih za odpravo napak, tudi če odprave napak še ni zagotovil.
ZPP člen 413. ZNP člen 35. ZZZDR člen 106, 106/1, 106/5.
stiki z otrokom – trajanje stikov – način izvrševanja stikov – korist otroka – stiki z obema staršema - stroški postopka v družinskih sporih
Na abstraktni ravni je mogoče opredeliti, da je v korist otroka takšno ravnanje, s katerim se zagotavlja otroku pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. Ena od predpostavk za otrokov skladen osebnostni razvoj temelji tudi na normalnem odnosu otroka z drugim od staršev, pri katerem ne živi. Pritožbena trditev, da je zaradi določenega strahu deklice pred očetom potrebna prisotnost tretje osebe, je v odločitvi upoštevana, saj so odrejeni stiki zaenkrat določeni v prostorih CSD in pod nadzorom njihove strokovne sodelavke.
Pravna narava sporov in razmerij med starši in otroki onemogoča brezpogojno uporabo splošnih pravil o povrnitvi stroškov, pri katerih velja osnovni kriterij za njihovo povrnitev, kriterij uspeha.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0058772
ZNP, člen 1, 35, 35/1, 118, 118/3. ZPP člen 315, 315/1. SPZ člen 70, 70/2.
delitev solastnine – vmesni sklep – fizična delitev - pravna delitev – spor o deležih – napotitev na pravdo
Sodišče je tisto, ki določa način delitve, upoštevati pa mora upravičene interese solastnikov, saj je prav spor o načinu delitve predmet nepravdnega postopka, vsak solastnik pa mora po vrednosti dobiti toliko, kot mu gre glede na solastninski delež. Prekinitev in napotitev na pravdo je potrebna le, kadar je med udeleženci spor o predmetu delitve oziroma velikosti njihovih deležev.
sodba na podlagi pripoznave - pritožbeni razlogi - zmota
Če bi želela tožena stranka svojo izjavo o pripoznavi izpodbiti, bi morala konkretno navesti, glede česa se je zmotila. Zgolj pavšalne navedbe, da zaradi svojega psihofizičnega stanja ni vedela, kaj podpisuje, je ne opravičuje pravnih posledic pripoznave.
oprostitev plačila sodnih taks – uporaba pravil upravnega postopka
Ker je plačilo sodne takse posebna obveznost stranke v odnosu do države, je tudi vprašanje oprostitve plačila sodne takse vprašanje odnosa med državo in prosilcem, kar ne predstavlja civilnega razmerja, ampak je to upravni postopek, za katerega se uporablja ZUP. Po 67. členu ZUP, če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, četudi je vložena po odvetniku, pa je potrebno stranko pozvati na odpravo pomanjkljivosti in se vloga zavrže šele, če jo stranka v danem ji roku ne dopolni ali popravi.
ZPSPP člen 22. ZOR člen 210, 371. ZDoh člen 15, 15/5, 75. ZDen člen 72. ZPP člen 82, 83.
neupravičena obogatitev – verzija – uporaba tuje stvari v svojo korist – zastaranje – vlaganje v poslovni prostor - uporaba poslovnega prostora – izračun nadomestila – vprašanje odštevanja davščin – imenovanje in razrešitev začasnega zastopnika
Pri izračunu nadomestila za uporabo od najemnine ni potrebno odšteti davščine, ki so povezane z donosi od nepremičnin. Tožniki bodo morali plačati dohodnino, ko bodo od toženca prejeli nadomestilo za uporabo.
Toženec lahko zahteva povračilo vloženih sredstev v obdobju, ko ni imel veljavno sklenjene najemne pogodbe, le na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi oziroma poslovodstvu brez naročila. Če ni drugače dogovorjeno, je po utrjenem stališču sodne prakse te zahtevke mogoče uveljavljati šele potem, ko uporabnik izgubi posest, torej takrat, ko izroči poslovni prostor lastniku. Ker toženec ni zatrjeval, da bi poslovni prostor že izročil tožeči stranki in tudi ne, da bi bilo dogovorjeno, da ima pravico do povračila investicij pred njegovo vrnitvijo, glede obogatitvenega zahtevka ni zmogel niti trditvenega bremena. Njegova tožba je zato že iz tega razloga nesklepčna.
ZPP-D člen 130, 130/2. ZPP člen 367, 367/4, 428, 428/4.
dovoljenost revizije – dopustnost revizije – novela ZPP – D – uporaba pravil novele ZPP - D
Če je bila pred uveljavitvijo novele ZPP – D, ki je pričela veljati 1.10.2008, na prvi stopnji izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, se postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih, torej po ZPP pred uveljavitvijo ZPP – D. V obravnavani pravdni zadevi je sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku odločilo dne 3.3.2008, to je pred uveljavitvijo ZPP – D. Pri tem je irelevantno, da je pritožbeno sodišče pozneje odločbo sodišča prve stopnje spremenilo, saj bi na uporabo določb ZPP-D vplivala le odločitev pritožbenega sodišča, da se odločitev sodišča prve stopnje razveljavi.
OZ člen 8, 8/1, 82, 82/1. ZPP člen 286, 286/1, 286/3.
razlaga pogodb – razlaga spornih določil
Pravdni stranki sta se dogovorili, da bo “stroške davka na kapitalski dobiček zaradi prodaje nepremičnine“ plačal kupec. Tak dogovor pomeni, da bo znesek davka plačal kupec, ne pa, da bo davek plačal prodajalec, morebitne stroške v zvezi s plačilom davka (stroške banke, pošte, taks, kolkov, potrebnega časa in stroške poti ob samem morebitnem plačilu davka) pa kupec.
gradbeno dovoljenje - poseg v lastninsko pravico - negatorna tožba
Vprašanje pravnomočnosti gradbenega dovoljenja in v zvezi s tem pravice investitorja začeti z gradnjo po Zakonu o graditvi objektov je stvar upravnega postopka in pomembno zaradi zaščite javnopravne sfere, enako kot tudi uporaba 59.a člena Energetskega zakona, ki našteva dokazila, ki dajejo investitorju pravico graditi infrastrukturo državnega pomena in ki določa, da investitor infrastrukture prične z gradbenimi deli v skladu z gradbenim dovoljenjem. Tožniki pa v obravnavani zadevi uveljavljajo civilnopravno varstvo zaradi posega v svojo lastninsko pravico. Tožena stranka je za poseg imela gradbeno (upravno) dovoljenje. Tožniki v pritožbi utemeljeno opozarjajo, da toženki to dovoljenje pravice do posega v njihovo civilnopravno sfero, katere zaščito uveljavljajo v tem sodnem postopku, ne daje.
izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis - ugovor
Sledeč opisani temeljni pravni naravi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, da dolžnik ni v pravni negotovosti glede obstoja in višine neposredno izvršljive terjatve, glede katere lahko upnik neposredno vloži predlog za izvršbo, je seveda napačno naziranje sodišča prve stopnje, da je v konkretni zadevi imel upnik pravico terjati znesek v „domači“ valuti, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ko je prišel dolžnik v zamudo s plačilom obveznosti, dogovorjene z valutno klavzulo, sklicujoč se pri tem na določbe 324. člena Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR oziroma člena 299 ZOR, ter judikate Vrhovnega sodišča RS. Zato ima učinek neposredne izvršljivosti le tisti del notarskega zapisa, glede katerega sta stranki določili neposredno izvršljivost in v to njuno odločitev, izvršilno sodišče ne more posegati, tako, kot ne more upnik uspešno zahtevati na njegovi podlagi, kot izvršilnem naslovu, neposredne izvršbe za drugačno ali višjo terjatev, kot je določena v neposredno izvršljivem delu notarskega zapisa.
sestava sodišča – pristojnost za vodenje postopka in izdajo odločb - pristojnost vpisničarke – pravnomočnost sklepa o izvršbi – zavrženje predloga za izvršbo
Izpodbijani sklep ni take narave, da bi ga lahko izdala ali sodni referent ali strokovni sodelavec. Lahko bi ga izdal le sodnik. Tako je zaključiti, da sodišče ob izdaji sklepa ni bilo pravilno sestavljeno, saj ga je izdala celo vpisničarka, ki niti po določbi člena 6 ZIZ ni oseba, ki bi lahko samostojno v postopku izvršbe izdajala kakšne sklepe ali vodila postopek. Povedano predstavlja bistveno kršitev določb postopka (po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP).
nepravdni postopek - določitev in zakoličba mej na nadomestnih nepremičninah - zmanjšana vrednost nepremičnine - odškodnina za premoženjsko škodo - izgubljeni dobiček
Zahtevek za določitev in zakoličbo mej na nadomestnih nepremičninah ne more biti predmet tega nepravdnega postopka po 105. do 107. členu ZUreP-1. Razlog za manjšo vrednost preostalih nepremičnin predlagatelja vidita v izgradnji mejnega prehoda, kar pa ne predstavlja razloga za priznanje odškodnine, predvidene v 105. ali 107. členu ZUreP-1. Predmet odškodnine je le tista zmanjšana vrednost preostale nepremičnine, ki je neposredna posledica dejstva, da so bila nekatera zemljišča razlaščena in zato zaradi njih preostalo zemljišče za razlaščenca nima več enake vrednosti. Izgubljeni dobiček, ki bi ga razlaščenca dosegla na nepremičninah, ki so bile predmet razlastitvenega postopka, ni škoda, predvidena v ZUreP-1, zato je v tem nepravdnem postopku ni mogoče priznati.
spor majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme – pravočasnost predlaganja dokazov
Glede omejitve možnosti navajanja dejstev in dokazov pa v sporih majhne vrednosti veljajo posebne določbe – členi 451 do 453 ZPP. Glede na povezanost trditvenega in dokaznega bremena pritožbeno sodišče ne more upoštevati dokaza, ki ga sicer pravdna stranka mogoče res ni mogla predložiti tekom postopka na prvi stopnji, če v zvezi s tem ni pravočasno podala trditvene podlage, katero bi lahko podala, ker je zanjo, če je resnična, morala vedeti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - prekvalifikacija
Dejstvo, da se tožnik ni prijavil na poziv tožene stranke k usposabljanju, ki je bil podan pol leta pred odpovedjo, ne pomeni, da je tožnik odklonil prekvalifikacijo oz. dokvalifikacijo in da je bila tožena stranka ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi prosta obveznosti, da preveri možnosti za njegovo nadaljnjo zaposlitev.