izvedenec – naloga izvedenca – nagrada za izvedensko delo - izvedenina
Če izvedenec (še) ni opravil tistega, kar mu je bilo naloženo s sklepom o postavitvi izvedenca (ampak nekaj drugega), (še) ni upravičen do povrnitve stroškov in nagrade za izvedensko delo.
zapuščinski postopek – dedovanje zaščitene kmetije – nujni delež - izplačilo nujnega deleža – izjema od izplačila – nedeljivost zaščitene kmetije
Za dedovanje zaščitenih kmetij velja poseben režim, ki se razlikuje od splošnih pravil ZD, zlasti zaradi izpeljave načela nedeljivosti kmetij. To prihaja do izraza najbolj v določbi, da deduje zaščiteno kmetijo praviloma samo en dedič, in načela, da se dediču zaščitene kmetije omogoči prevzem kmetije pod pogoji, ki ga preveč ne obremenjujejo. Izjemoma lahko iz upravičenih razlogov deduje nujni dedič tudi zemljišče ali druge nepremičnine ali premičnine, če niso pomembne za zaščiteno kmetijo, vendar le do višine nujnega deleža (3. odstavek 15. člena ZDKG).
ZFPPIPP člen 429, 432, 435, 439, 439/1, 439/1-1, 439/2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – pritožba zoper sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga - legitimacija za pritožbo – dopustnost pritožbe
Po 2. odstavku 439. člena ZFPPIPP zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga pritožbo lahko vloži udeleženec postopka. 432. člena ZFPPIPP natančno opredeljuje udeležence postopka. Med njimi je po 3. točki citiranega člena tudi upnik pravne osebe, nad katero se vodi postopek izbrisa, vendar le, če vloži ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa (primerjaj še 1. odst. 435. člena ZFPPIPP).
Ker pritožnik kot upnik družbe A.A., d.o.o. ni vložil ugovora zoper sklep o začetku postopka izbrisa, njegova pritožba zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga ni dopustna.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe premoženja – neprofitna najemnina
Pri ugotavljanju višine koristi, za katero je tožnik prikrajšan, ker stanovanj ni mogel uporabljati oz. z njimi upravljati v času od uveljavitve ZDen do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na neprofitno najemnino. Prejšnjim imenikom stanovanjske pravice bi bil tožnik stanovanja dolžan oddajati za neprofitno najemnino, zato je pri izračunu prikrajšanosti upravičeno upoštevana neprofitna najemnina.
ZD člen 60, 63, 63/1, 210, 210/2, 210/2-1, 213, 213/1.
zapuščinski postopek - napotitev na pravdo – pravno vprašanje – dejansko vprašanje – izpodbijanje veljavnosti oporoke
Napotitev na pravdo zaradi izpodbijanja veljavnosti oporoke. Za presojo, ali predstavlja listina ali del listine oporoko, ni pomemben naslov listine, ampak njena vsebina, kar je pravno vprašanje.
ZPP člen 413. ZNP člen 35. ZZZDR člen 106, 106/1, 106/5.
stiki z otrokom – trajanje stikov – način izvrševanja stikov – korist otroka – stiki z obema staršema - stroški postopka v družinskih sporih
Na abstraktni ravni je mogoče opredeliti, da je v korist otroka takšno ravnanje, s katerim se zagotavlja otroku pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. Ena od predpostavk za otrokov skladen osebnostni razvoj temelji tudi na normalnem odnosu otroka z drugim od staršev, pri katerem ne živi. Pritožbena trditev, da je zaradi določenega strahu deklice pred očetom potrebna prisotnost tretje osebe, je v odločitvi upoštevana, saj so odrejeni stiki zaenkrat določeni v prostorih CSD in pod nadzorom njihove strokovne sodelavke.
Pravna narava sporov in razmerij med starši in otroki onemogoča brezpogojno uporabo splošnih pravil o povrnitvi stroškov, pri katerih velja osnovni kriterij za njihovo povrnitev, kriterij uspeha.
oprostitev plačila sodnih taks – uporaba pravil upravnega postopka
Ker je plačilo sodne takse posebna obveznost stranke v odnosu do države, je tudi vprašanje oprostitve plačila sodne takse vprašanje odnosa med državo in prosilcem, kar ne predstavlja civilnega razmerja, ampak je to upravni postopek, za katerega se uporablja ZUP. Po 67. členu ZUP, če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, četudi je vložena po odvetniku, pa je potrebno stranko pozvati na odpravo pomanjkljivosti in se vloga zavrže šele, če jo stranka v danem ji roku ne dopolni ali popravi.
Obramba toženke zoper istočasen, protipraven napad tožnice, je bila nujna (neizogibna), a je toženka s praskanjem tožnice in klofute prekoračila sorazmernost med napadom in obrambo.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0058772
ZNP, člen 1, 35, 35/1, 118, 118/3. ZPP člen 315, 315/1. SPZ člen 70, 70/2.
delitev solastnine – vmesni sklep – fizična delitev - pravna delitev – spor o deležih – napotitev na pravdo
Sodišče je tisto, ki določa način delitve, upoštevati pa mora upravičene interese solastnikov, saj je prav spor o načinu delitve predmet nepravdnega postopka, vsak solastnik pa mora po vrednosti dobiti toliko, kot mu gre glede na solastninski delež. Prekinitev in napotitev na pravdo je potrebna le, kadar je med udeleženci spor o predmetu delitve oziroma velikosti njihovih deležev.
nepravdni postopek - določitev in zakoličba mej na nadomestnih nepremičninah - zmanjšana vrednost nepremičnine - odškodnina za premoženjsko škodo - izgubljeni dobiček
Zahtevek za določitev in zakoličbo mej na nadomestnih nepremičninah ne more biti predmet tega nepravdnega postopka po 105. do 107. členu ZUreP-1. Razlog za manjšo vrednost preostalih nepremičnin predlagatelja vidita v izgradnji mejnega prehoda, kar pa ne predstavlja razloga za priznanje odškodnine, predvidene v 105. ali 107. členu ZUreP-1. Predmet odškodnine je le tista zmanjšana vrednost preostale nepremičnine, ki je neposredna posledica dejstva, da so bila nekatera zemljišča razlaščena in zato zaradi njih preostalo zemljišče za razlaščenca nima več enake vrednosti. Izgubljeni dobiček, ki bi ga razlaščenca dosegla na nepremičninah, ki so bile predmet razlastitvenega postopka, ni škoda, predvidena v ZUreP-1, zato je v tem nepravdnem postopku ni mogoče priznati.
izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis - ugovor
Sledeč opisani temeljni pravni naravi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, da dolžnik ni v pravni negotovosti glede obstoja in višine neposredno izvršljive terjatve, glede katere lahko upnik neposredno vloži predlog za izvršbo, je seveda napačno naziranje sodišča prve stopnje, da je v konkretni zadevi imel upnik pravico terjati znesek v „domači“ valuti, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ko je prišel dolžnik v zamudo s plačilom obveznosti, dogovorjene z valutno klavzulo, sklicujoč se pri tem na določbe 324. člena Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR oziroma člena 299 ZOR, ter judikate Vrhovnega sodišča RS. Zato ima učinek neposredne izvršljivosti le tisti del notarskega zapisa, glede katerega sta stranki določili neposredno izvršljivost in v to njuno odločitev, izvršilno sodišče ne more posegati, tako, kot ne more upnik uspešno zahtevati na njegovi podlagi, kot izvršilnem naslovu, neposredne izvršbe za drugačno ali višjo terjatev, kot je določena v neposredno izvršljivem delu notarskega zapisa.
gradbeno dovoljenje - poseg v lastninsko pravico - negatorna tožba
Vprašanje pravnomočnosti gradbenega dovoljenja in v zvezi s tem pravice investitorja začeti z gradnjo po Zakonu o graditvi objektov je stvar upravnega postopka in pomembno zaradi zaščite javnopravne sfere, enako kot tudi uporaba 59.a člena Energetskega zakona, ki našteva dokazila, ki dajejo investitorju pravico graditi infrastrukturo državnega pomena in ki določa, da investitor infrastrukture prične z gradbenimi deli v skladu z gradbenim dovoljenjem. Tožniki pa v obravnavani zadevi uveljavljajo civilnopravno varstvo zaradi posega v svojo lastninsko pravico. Tožena stranka je za poseg imela gradbeno (upravno) dovoljenje. Tožniki v pritožbi utemeljeno opozarjajo, da toženki to dovoljenje pravice do posega v njihovo civilnopravno sfero, katere zaščito uveljavljajo v tem sodnem postopku, ne daje.
sestava sodišča – pristojnost za vodenje postopka in izdajo odločb - pristojnost vpisničarke – pravnomočnost sklepa o izvršbi – zavrženje predloga za izvršbo
Izpodbijani sklep ni take narave, da bi ga lahko izdala ali sodni referent ali strokovni sodelavec. Lahko bi ga izdal le sodnik. Tako je zaključiti, da sodišče ob izdaji sklepa ni bilo pravilno sestavljeno, saj ga je izdala celo vpisničarka, ki niti po določbi člena 6 ZIZ ni oseba, ki bi lahko samostojno v postopku izvršbe izdajala kakšne sklepe ali vodila postopek. Povedano predstavlja bistveno kršitev določb postopka (po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP).
spor majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme – pravočasnost predlaganja dokazov
Glede omejitve možnosti navajanja dejstev in dokazov pa v sporih majhne vrednosti veljajo posebne določbe – členi 451 do 453 ZPP. Glede na povezanost trditvenega in dokaznega bremena pritožbeno sodišče ne more upoštevati dokaza, ki ga sicer pravdna stranka mogoče res ni mogla predložiti tekom postopka na prvi stopnji, če v zvezi s tem ni pravočasno podala trditvene podlage, katero bi lahko podala, ker je zanjo, če je resnična, morala vedeti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - prekvalifikacija
Dejstvo, da se tožnik ni prijavil na poziv tožene stranke k usposabljanju, ki je bil podan pol leta pred odpovedjo, ne pomeni, da je tožnik odklonil prekvalifikacijo oz. dokvalifikacijo in da je bila tožena stranka ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi prosta obveznosti, da preveri možnosti za njegovo nadaljnjo zaposlitev.