Odškodnina po 2. odst. 118. čl. ZDR pomeni odmeno za reintegracijo delavca k delodajalcu, torej nadomestilo za izgubo zaposlitve kljub predhodni ugotovitvi, da je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana nezakonito. Navedena odškodnina tako ni namenjena poplačilu izgube zaslužka in druge (premoženjske) škode zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi za čas do prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi po sodbi sodišča.
Toženec je pri tožeči stranki pridobil specifična znanja, ki jih ni mogel pridobiti v postopku splošnega izobraževanja. Šlo je za nova znanja, ki jih je toženec pridobil pri tožeči stranki in z njimi pred zaposlitvijo pri njej ni razpolagal. Dejstvo, da dela na drugačnem, višje rangiranem delovnem mestu, ne pomeni, da pri novem delodajalcu ne izkorišča tehničnih, tehnoloških in poslovnih znanj, saj ta znanja potrebuje za zahtevnejše delovno mesto pri novem delodajalcu. Zato je tožbeni zahtevek na plačilo pogodbene kazni zaradi kršitve konkurenčne klavzule, dogovorjene v pogodbi o zaposlitvi med strankama, utemeljen.
ZP-1 člen 22, 22/3, 202a, 202a/1. ZVCP-1 člen 235, 235/5.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – vožnja motornega vozila kot osnovni poklic – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja
Storilec je s plačilnimi nalogi prekrškovnih organov in sodbo sodišča skupaj dosegel 19 kazenskih točk, torej je presegel mejo, pri kateri se v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZP-1 izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Ker je iz izpisa AJPES razvidno, da je storilec samostojni podjetnik posameznik in je njegova glavna dejavnost cestni tovorni promet, katerega po navedbah v pritožbi opravlja z vozniškim dovoljenjem za kategorije BE, C, CE in G, in glede na to, da je storilec 18 kazenskih točk dosegel z vožnjo motornega vozila kategorije B, je višje sodišče sklep sodišča prve stopnje o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja spremenilo tako, da ni izreklo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za motorna vozila kategorij C, CE in G, s katerimi opravlja cestni tovorni promet. Ker pa je več kot tretjino kazenskih točk dosegel z vožnjo motornih vozil kategorije B, ni ugodilo pritožbi, naj se ne izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja tudi za kategorijo BE.
ZP-1 v 1. odstavku 202.a člena določa, da mora obrazložitev sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja vsebovati navedbo vseh kategorij motornih vozil, vpisanih v vozniško dovoljenje storilca, s katerimi so bili storjeni prekrški zoper varnost javnega prometa, in podatke o pravnomočnih sodbah in odločbah o prekrških, s katerimi so bile storilcu izrečene kazenske točke v cestnem prometu (navedba organa, ki je sodbo oziroma odločbo izdal, datum izdaje in pravnomočnosti sodbe oziroma odločbe). Vse odločitve, na katerih temelji prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, z vsemi podatki, ki jih zakon zahteva, so bile v obrazložitvi sklepa navedene in jih je storilec tudi prejel, torej je bil seznanjen tudi z datumi storitve prekrškov.
ZDR790 člen 107, 107/2. ZDR člen 4, 11, 11/2, 16. ZPIZ-1 člen 15, 15/1, 15/1-2, 17. ZMed člen 21, 21/1, 21/3, 22. Uredba o postopku in podrobnejših merilih za pridobitev statusa samostojnega novinarja člen 6.
obstoj delovnega razmerja – samozaposlena oseba – pogodba o medsebojnem sodelovanju
Tožnica je imela celotno sporno obdobje status samozaposlene osebe (samostojne novinarke), bila je socialno, pokojninsko in invalidsko zavarovana ter ji je tekla delovna doba, ki je vpisana v delovno knjižico, s toženo stranko pa je sklepala pogodbe o medsebojnem sodelovanju. Njeno razmerje s toženo stranko ni prešlo v delovno razmerje, saj bi bila takšna transformacija nezdružljiva z opisanim statusom samostojnega novinarja.
Ob ugotovitvi obojestransko spremenjenih razmer, je podan pogoj za ponovno presojo pridobitne zmožnosti zavezanca in potreb upravičenke, ter za ponovno odmero preživnine.
prodaja nepremičnine po delih ali po skupinah delov - izvršilni postopek - pogoji za prodajo - zavrnitev predloga
Možnost za prodajo nepremičnine po delih je treba upoštevati že v fazi ugotavljanja vrednosti nepremičnine, saj mora biti temu ustrezno izdelana tudi cenitev, ki je podlaga ugotovitvi vrednosti nepremičnine tudi po posameznih delih, takšna ugotovitev vrednosti pa je potem podlaga za določitev načina in pogojev prodaje nepremičnine po delih.
Pogodbena kazen zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja predstavlja prejemek iz delovnega razmerja, tako da je izplačevalec tega prejemka dolžan od bruto zneska obračunati in odvesti davke in prispevke za socialno varnost.
SPZ člen 99, 222. ZPP člen 215, 339, 339/2, 339/2-14.
varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - ugotovitev meje - omejitve lastninske pravice - pravna podlaga omejitev
Glede na zatrjevane posege tožencev v nepremičnino tožnic mora sodišče najprej ugotoviti, kje (v naravi) potekajo meje med nepremičninami pravdnih strank, saj lahko le tako odloči o upravičenosti tožnic do stvarnopravnega varstva za prepoved vznemirjanj lastninske pravice, ki pripada lahko le lastniku (oz. domnevnemu lastniku). Če sodišče ob odsotnosti dokaznih predlogov za postavitev izvedenca ustrezne stroke (geodetske stroke) mej v naravi ne bo moglo določiti, bo moralo odločiti po pravilih o dokaznem bremenu, ki ga nosita tožnici.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0052559
OZ člen 921.
nesreča z ročnim električnim viličarjem – ročni električni viličar - vzročna zveza – izključitev zavarovalnega kritja
Sodišče prve stopnje je ugotavljalo, ali je vzročno zvezo za utrpelo poškodbo tožnika moč pripisati izključno le sferi delovanja ročnega električnega viličarja ali pa je bil premik viličarja pri povzročitvi škode le eden od členov zaporedja vzrokov in posledic, ter pravilno ugotovilo, da je potrebno celotno vzročno zaporedje, ki je pripeljalo do škodnega dogodka, pripisati slabi organizaciji dela in neupoštevanju varnostnih ukrepov (tožnik bi moral biti za delo z viličarjem usposobljen, imeti bi moral primerne delovne pogoje ter primeren delovni prostor).
ZTLR člen 28, 28/4, 72, 72/2, 72/3. ODZ paragraf 326.
priposestvovanje - dobroverna posest - dobra vera - dobrovernost posesti - presoja dobrovernosti posesti
Za obstoj dobroverne posesti mora biti poleg dejanske oblasti nad stvarjo podana tudi posestnikova zavest o lastništvu nepremičnine, to je, da je posestnik lahko v opravičljivi zmoti glede tega, komu nepremičnina dejansko pripada. Posestnik mora biti prepričan, da je stvar njegova, to pa tudi potem, ko je s povprečno skrbnostjo razmislil o vseh okoliščinah, ki se nanašajo na njegovo posest določene nepremičnine. Dobrovernost posesti je izključena, če gre za očitno neskrbno ravnanje posestnika, zaradi katerega je prišlo do njegove napačne predstave.
nastanek služnostne pravice - priposestvovanje služnostne pravice – dejansko izvrševanje služnosti – izvrševanje stvarne pravice na tuji stvari – splošna raba
Temeljni pogoj za priposestvovanje služnostne pravice je dejansko izvrševanje služnosti, ne pa izvrševanje splošne rabe, kot je to ugotovljeno v obravnavanem primeru. Ni šlo za izvrševanje služnosti (stvarno pravico na tuji stvari), pač pa splošno rabo (ki ni stvarna pravica na tuji stvari).
pridržanje v psihiatrični zdravstveni organizaciji – načelo sorazmernosti
Nujnost ukrepa potrjuje celo sama udeleženka, ki je izpovedala, da je samovoljno prenehala jemati zdravila, ker je ocenila, da jo omamljajo. Takšen nekritičen in neuvideven odnos do zdravljenja je vsekakor terjal začasno zdravljenje na zaprtem oddelku, saj ambulantni način zdravljenja očitno ni zadoščal.
tekst :
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
O b r a z l o ž i t e v :
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je bila X utemeljeno pridržana na zdravljenju na zaprtem oddelku P. k. L. do 28.4.2009.
Zoper navedeno odločitev se pravočasno pritožuje pridržana oseba in njena zagovornica, postavljena po uradni dolžnosti. Slednja uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugotovi, da je bilo pridržanje X neutemeljeno in nezakonito. Izpodbijani sklep ni bil vročen pridržani osebi, s čimer ji je bila odvzeta pravica do kontradiktornega sojenja in sodnega varstva. Opozarja na vsebino odločbe Ustavnega sodišča RS, ki je opozorilo, katere okoliščine je ob tem potrebno presojati, do teh pa se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Tak sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče je presodilo, da je bilo pridržanje nujno, da bi se preprečilo nastanek hude premoženjske škode, ki bi si jo lahko pridržana povzročila z nekritično prodajo hiše. Razpolaganje z lastnino pa ne predstavlja okoliščine, zaradi katere bi bil poseg prisilnega pridržanja legitimen in sorazmeren. Omejitev razpolaganja z lastnino je mogoče doseči z drugimi, blažjimi ukrepi. S samim pridržanjem te omejitve vsaj za dalj časa ni mogoče doseči. Navedeni ukrep je vsekakor nesorazmeren in prekomeren namenu doseči omejitev razpolaganja z lastnino, saj je pridržana oseba lastnica več nepremičnin, zato njeno bivanje s prodajo hiše ne bi bilo v ničemer ogroženo. Prav tako bi se s prodajo spremenila le oblika njenega premoženja in se tako sodišče sploh ni opredelilo do odločilnega dejstva, v čem bi prodaja ene izmed hiše pomenila nevarnost za nastanek hujše škode.
Pritožba ni utemeljena.
Prisilno pridržanje v psihiatrični zdravstveni organizaciji pomeni omejitev človekove pravice do osebne svobode iz 19. člena Ustave RS in človekove pravice do prostovoljnega zdravljenja iz 3. odstavka 51. člena Ustave RS. Človekove pravice so omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa Ustava (3. odstavek 15. člena Ustave RS). Tako Ustava RS v 2. odstavku 19. člena in 3. odstavku 51. člena dopušča tudi omejitev pravice do osebne svobode in pravice do prostovoljnega zdravljenja, a le v primerih in po postopku, ki ga določa zakon. Vse to pa je pravilno upoštevalo tudi sodišče prve stopnje, saj je pri presoji posega v ustavno zagotovljene pravice pridržane osebe upoštevalo načelo sorazmernosti, v skladu s katerim je omejitev človekovih pravic oziroma poseg vanje dopusten le v tistem obsegu, ki je nujno potreben za dosego namena, zaradi katerega so človekove pravice (v konkretnem primeru prostost in pravica do prostovoljnega zdravljenja) omejene.
Sodišče prve stopnje je na podlagi zaslišanja pridržane osebe kot tudi na podlagi izvedeniškega mnenja in zaslišanja lečečega zdravnika ter drugih podatkov, izhajajočih zlasti iz obvestila o pridržanju, ugotovilo obseg vseh materialnopravno pogojev, ki jih za pridržanje določa 70. člen Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je pri pridržanki podana določena duševna bolezen oziroma duševno stanje, ki bistveno vpliva na njeno vedenje in ravnanja. Strokovno mnenje izvedenca J. R. namreč ne dopušča nikakršnega dvoma o zdravstvenem stanju udeleženke. Zdravi se za shizofrenično psihozo, pri tem se menjavajo stanja maničnosti in depresivnosti, zadnja poslabšanja pa segajo od marca naprej, ko je bila kar 19-krat sprejeta v zdravstveni ustanovi. V vmesnem času je neracionalno razpolagala s svojim premoženjem, se zadolževala in trošila denar. Navedena dejstva je potrdil tudi lečeči zdravnik dr. U. G., zato jih je sodišče prve stopnje utemeljeno vzelo v podlago svoje odločitve.
Pritožbeno sodišče se pridružuje oceni sodišča prve stopnje, da je bilo zaradi narave duševne bolezni udeleženke nujno potrebno, da se ji začasno omeji svoboda gibanja zaradi preprečitve nastanka večje premoženjske škode in sicer najdalj do 28.4.2009. Pri tem je sodišče prve stopnje ta sicer nujen poseg v pravice pridržane osebe omejilo na krajše časovno obdobje, kot je bilo to po mnenju izvedenca potrebno za izboljšanje duševnega stanja do te mere, da ne bo več nevarnosti ogrožanja povzročitve hude škode. Nujnost ukrepa potrjuje celo sama udeleženka, ki je izpovedala, da je samovoljno prenehala jemati zdravila, ker je ocenila, da jo omamljajo. Takšen nekritičen in neuvideven odnos do zdravljenja je vsekakor terjal začasno zdravljenje na zaprtem oddelku P. k., saj ambulantni način zdravljenja očitno ni zadoščal.
Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da bi udeleženka z nameravano prodajo hiše le spremenila obliko lastnine in do škode ne bi prišlo. Tako izvedenec kot lečeči zdravnik sta namreč potrdila, da je udeleženka nekritično in neracionalno razpolagala z denarjem in drugim premoženjem, kar bi bilo utemeljeno pričakovati tudi ob morebitni prodaji hiše, kar pa vsekakor predstavlja grožnjo za nastanek večje materialne škode.
Sodišče prve stopnje je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, zagrešilo pa ni uveljavljanih ne po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev. Udeleženki namreč ni bila kršena pravica do kontradiktornosti in sodnega varstva, saj je v postopku aktivno sodelovala, prav tako pa ji je bil sklep vročen, saj je bil pritožbeni rok upošteven glede na datum prejema izpodbijanega sklepa s strani same udeleženke in sicer z dnem 18.5.2009. Zato je na podlagi 2. odstavka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom ZNP pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
STANOVANJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055193
ZPP člen 13, 339/1. SZ-1 člen 111. ZZZDR člen 51, 52. SPZ člen 67, 67/5, 72.
skupno premoženje zakoncev – predhodno vprašanje – izpraznitev stanovanja
Vprašanje, ali je tožnik izključni lastnik stanovanja, ki je predmet te pravde, je bistvenega pomena za odločitev v tožbi na izpraznitev stanovanja, ker SZ-1 v 111. členu pogoj za izpraznitev stanovanja veže na dejstvo, da je tožnik lastnik stanovanja. Določilo 2. odstavka 51. člena ZZZDR pa določa, da je vse premoženje, ki ga zakonca z delom pridobita v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje. Zato lastninska pravica tožnika, ki jo ta izkazuje z vpisom v zemljiško knjigo, nima prednosti pred na originaren način pridobljeno lastninsko pravico, na nepremičnini v zemljiško knjigo nevpisane, bivše žene. Po določilu 72. člena SPZ namreč skupni lastniki uporabljajo stvar skupno in samo skupno lahko z njo tudi razpolagajo. Ker je torej vprašanje izključne lastninske pravice tožnika v pravdi na izpraznitev stanovanja sporno, to v postopku predstavlja predhodno vprašanje v smislu določila 13. člena ZPP.
ZOR člen 27, 27/1, 183, 376. OZ člen 162. ZPPOLS člen 10, 10/2, 12, 16.
ZLPP člen 25a. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo člen 33.
kontrahirna dolžnost - odškodninska odgovornost v zvezi s kršitvijo kontrahirne dolžnosti
Takoj, ko so tožniki sprejeli ponudbo, je nastala kontrahirna dolžnost pravnega prednika tožene stranke. Ker je ta ni izpolnil, je tožnikom nastala škoda, ki jo je tožeča stranka dolžna povrniti.
plačilo takse kot procesna predpostavka - pravočasno plačilo sodne takse – dokazilo o plačilu sodne takse
Taksni zavezanec po opravljenem plačilu sodne takse sodišču ni dolžan dostavljati nikakršnih dokazil o plačilu, dovolj je že pravočasno plačilo sodne takse za konkretno zadevo.
IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO
VSL0052547
ZZK člen 5, 5/4. ZZK-1 člen 8, 8/1. ZIZ člen 64, 64/1.
nedopustnost izvršbe – pogodbena hipoteka – skupno premoženje zakoncev – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera upnika
V konkurenci originarno pridobljene lastninske pravice in pogodbeno ustanovljene hipoteke je ključnega pomena načelo zaupanja v zemljiško knjigo, kar pomeni, da tisti, ki v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic. Tožeča stranka bi lahko s svojim zahtevkom uspela, v kolikor bi izpodbila domnevo, da je prvotoženec oziroma njegov pravni prednik vedel, da podatki v zemljiški knjigi ne odražajo realnega stanja, to je, da je vedel, da je tožnica solastnica sporne nepremičnine.
Če je sporna gradnja vplivala na tožnikovo nepremičnino, lahko sodišče toženi stranki naloži, da trpi določen poseg v vir nevarnosti, ki izvira iz njene sfere.
Na podlagi določbe 3. odstavka 210. člena ZPP se šteje, da je tožba umaknjena, če nobena stranka v štirih mesecih od dneva, ko je nastalo mirovanje postopka, ne predlaga nadaljevanja. Ker tožnik v zakonskem roku ni predlagal nadaljevanja postopka, je sodišče prve stopnje utemeljeno postopek ustavilo, ker je štelo, da je tožba umaknjena.
odškodninska odgovornost - premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – odločanje po prostem preudarku – trditveno in dokazno breme – prevozni stroški
Presoja pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Zmotno je prepričanje pritožnika, da bi moralo sodišče prve stopnje samo izračunati višino stroškov na relaciji Kranj – Ljubljana, ko pa sploh ni trditev o tem, kakšni prevozni stroški so mu nastali. Višino prevoznih stroškov bi bilo ob ustreznih trditvah in dokazih (z zaslišanjem tožnika) mogoče ugotoviti, zato odločanje po prostem preudarku na podlagi 216. člena ZPP ne pride v poštev. Sodišče je zahtevek zavrnilo, ker tožnik ni izpolnil dolžnosti trditvenega in dokaznega bremena.
ZZK-1 člen 147, 188, 188/3. SPZ člen 65, 69, 70, 105, 105/1, 110.
lastninska pravica več oseb – solastnina – etažna lastnina – odločanje o vpisih v zemljiško knjigo – stanje zemljiške knjige ob vpisu
Solastnina na nepremičnini pomeni, da je razdeljena lastninska pravica, ne pa stvar sama. Posamezni solastnik tako ni upravičen na primer do konkretnega stanovanja v stavbi. Na posameznem delu nepremičnine je mogoče ustanoviti le etažno lastnino, ne glede na zapis v pogodbi, da naj bi takšen posamezni del predstavljal določen idealni delež večstanovanjske stavbe. Le s soglasjem vseh solastnikov se lahko določijo idealni deleži na skupnih prostorih glede na celotno nepremičnino.