Pogodbena kazen zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja predstavlja prejemek iz delovnega razmerja, tako da je izplačevalec tega prejemka dolžan od bruto zneska obračunati in odvesti davke in prispevke za socialno varnost.
Odškodnina po 2. odst. 118. čl. ZDR pomeni odmeno za reintegracijo delavca k delodajalcu, torej nadomestilo za izgubo zaposlitve kljub predhodni ugotovitvi, da je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana nezakonito. Navedena odškodnina tako ni namenjena poplačilu izgube zaslužka in druge (premoženjske) škode zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi za čas do prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi po sodbi sodišča.
prodaja nepremičnine po delih ali po skupinah delov - izvršilni postopek - pogoji za prodajo - zavrnitev predloga
Možnost za prodajo nepremičnine po delih je treba upoštevati že v fazi ugotavljanja vrednosti nepremičnine, saj mora biti temu ustrezno izdelana tudi cenitev, ki je podlaga ugotovitvi vrednosti nepremičnine tudi po posameznih delih, takšna ugotovitev vrednosti pa je potem podlaga za določitev načina in pogojev prodaje nepremičnine po delih.
Toženec je pri tožeči stranki pridobil specifična znanja, ki jih ni mogel pridobiti v postopku splošnega izobraževanja. Šlo je za nova znanja, ki jih je toženec pridobil pri tožeči stranki in z njimi pred zaposlitvijo pri njej ni razpolagal. Dejstvo, da dela na drugačnem, višje rangiranem delovnem mestu, ne pomeni, da pri novem delodajalcu ne izkorišča tehničnih, tehnoloških in poslovnih znanj, saj ta znanja potrebuje za zahtevnejše delovno mesto pri novem delodajalcu. Zato je tožbeni zahtevek na plačilo pogodbene kazni zaradi kršitve konkurenčne klavzule, dogovorjene v pogodbi o zaposlitvi med strankama, utemeljen.
ZDR790 člen 107, 107/2. ZDR člen 4, 11, 11/2, 16. ZPIZ-1 člen 15, 15/1, 15/1-2, 17. ZMed člen 21, 21/1, 21/3, 22. Uredba o postopku in podrobnejših merilih za pridobitev statusa samostojnega novinarja člen 6.
obstoj delovnega razmerja – samozaposlena oseba – pogodba o medsebojnem sodelovanju
Tožnica je imela celotno sporno obdobje status samozaposlene osebe (samostojne novinarke), bila je socialno, pokojninsko in invalidsko zavarovana ter ji je tekla delovna doba, ki je vpisana v delovno knjižico, s toženo stranko pa je sklepala pogodbe o medsebojnem sodelovanju. Njeno razmerje s toženo stranko ni prešlo v delovno razmerje, saj bi bila takšna transformacija nezdružljiva z opisanim statusom samostojnega novinarja.
Ob ugotovitvi obojestransko spremenjenih razmer, je podan pogoj za ponovno presojo pridobitne zmožnosti zavezanca in potreb upravičenke, ter za ponovno odmero preživnine.
ZP-1 člen 22, 22/3, 202a, 202a/1. ZVCP-1 člen 235, 235/5.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – vožnja motornega vozila kot osnovni poklic – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja
Storilec je s plačilnimi nalogi prekrškovnih organov in sodbo sodišča skupaj dosegel 19 kazenskih točk, torej je presegel mejo, pri kateri se v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZP-1 izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Ker je iz izpisa AJPES razvidno, da je storilec samostojni podjetnik posameznik in je njegova glavna dejavnost cestni tovorni promet, katerega po navedbah v pritožbi opravlja z vozniškim dovoljenjem za kategorije BE, C, CE in G, in glede na to, da je storilec 18 kazenskih točk dosegel z vožnjo motornega vozila kategorije B, je višje sodišče sklep sodišča prve stopnje o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja spremenilo tako, da ni izreklo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za motorna vozila kategorij C, CE in G, s katerimi opravlja cestni tovorni promet. Ker pa je več kot tretjino kazenskih točk dosegel z vožnjo motornih vozil kategorije B, ni ugodilo pritožbi, naj se ne izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja tudi za kategorijo BE.
ZP-1 v 1. odstavku 202.a člena določa, da mora obrazložitev sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja vsebovati navedbo vseh kategorij motornih vozil, vpisanih v vozniško dovoljenje storilca, s katerimi so bili storjeni prekrški zoper varnost javnega prometa, in podatke o pravnomočnih sodbah in odločbah o prekrških, s katerimi so bile storilcu izrečene kazenske točke v cestnem prometu (navedba organa, ki je sodbo oziroma odločbo izdal, datum izdaje in pravnomočnosti sodbe oziroma odločbe). Vse odločitve, na katerih temelji prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, z vsemi podatki, ki jih zakon zahteva, so bile v obrazložitvi sklepa navedene in jih je storilec tudi prejel, torej je bil seznanjen tudi z datumi storitve prekrškov.
duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti – sodna poravnava - nova škoda – pravni standard nove škode
Za novo škodo gre takrat, kadar ob priznanju prve škode oziroma odmere odškodnine zanjo, ta še ni bila znana in njenega nastanka ni bilo moč predvideti, kljub temu pa se kasneje pojavi. Pri tožnici ne gre za nepričakovane duševne bolečine, ampak gre za isto škodo, le njena intenzivnost se je po določenem času poglobila in podaljšal se je čas njihovega trajanja. Tak psihičen odziv tožnice v bodočnosti pa v času podpisa poravnave ni bil nepredvidljiv in bi ga tožnica lahko pričakovala, saj v celoti sovpada s spremembo družinskih okoliščin, to je z odhodom otrok iz skupnega doma, na kar bi tožnica glede na starost in stopnjo razvoja otrok, lahko računala.
S svojo odločitvijo je sodišče prve stopnje dosledno in pravilno sledilo načelu formalnosti zemljiškoknjižnega postopka, ki ga uzakonja 124. člen ZZK-1. To pa pomeni, da lahko odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, ki so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi, ne pa da samo skuša interpretirati morebitno nezapisano pogodbeno voljo strank.
Iz pisanj je razvidno, na katere zadeve se nanašajo, iz plačilnega naloga in opomina za plačilo sodne takse za pritožbo pa je tudi razvidna posledica, do katere bo prišlo v primeru neplačila sodne takse za pritožbo. Odločitev sodišča prve stopnje, ko je zaradi neplačila sodne takse za vlogo, ki tudi po pozivu ni bila plačana, štelo pritožbo za umaknjeno, je tako pravilna.
ZTLR člen 28/2, 28/4, 72/1, 72/2, 72/3. SPZ člen 27/1.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – presoja dobrovernosti posestnika
Po določbah ODZ in ZTLR se je za zakonito in dobroverno posest štela posest, ki je temeljila na veljavnem pravnem naslovu in ki ni bila pridobljena na nepristen način. Enako velja glede presoje dobrovernosti. Po SPZ je dobrovernost podana le tedaj, kadar posestnik misli, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice, saj je le tedaj v opravičljivi zmoti glede svoje lastninske pravice. Ob presoji dobrovernosti posesti po ODZ in ZTLR pa je sodna praksa vse do leta 2002 upoštevala, da je dobroveren ali pošten posestnik tisti, ki je prepričan, da je stvar, ki jo poseduje njegova last. Dobrovernosti ni, če posestnik ve ali mora po okoliščinah domnevati, da stvar pripada drugemu.
vknjižba lastninske pravice – predlog za vknjižbo lastninske pravice – delna ugoditev zemljiškoknjižnemu predlogu – poprava zemljiškoknjižnega predloga – poziv na popravo zemljiškoknjižnega predloga – vzpostavitev listine
Ker se zavezovalni pravni posel nanaša na stanovanje v stanovanjski stavbi in predstavlja ½ stanovanjske hiše, predlagateljica pa kljub temu in dejstvu, da navedena parcela vsebuje še druge nepremičnine, zahteva vpis lastninske pravice do celote, je sodišče predlog za vknjižbo pravilno zavrnilo.
Ker niso izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe lastninske pravice v korist predlagateljice, sodišče tudi ni moglo izdati sklepa o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.
Zaradi odprave materialnopravnih (vsebinskih) pomanjkljivosti zemljiškoknjižnega predloga glede na načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku (124. čl. ZZK-1) sodišče predlagatelja ne poziva na popravo.
ZIZ člen 67. ZPPSL člen 36, 59, 59/3, 63, 64, 64/1, 64/2.
nasprotna izvršba – prisilna poravnava – zmanjšanje terjatve – vpliv prisilne poravnave na izvršilni postopek
Z dnem začetka postopka prisilne poravnave je bil izvršilni postopek po samem zakonu prekinjen. Načelo enakopravnega obravnavanja upnikov namreč zahteva, da so vsi upniki v postopku prisilne poravnave v enakopravnem položaju. Preprečitev posameznih prisilnih izterjav v času, ko postopek traja, onemogoča posameznim upnikom, da bi prišli do poplačila celotne terjatve in se s tem izognili učinkom prisilne poravnave. Namen preprečitve prisilnih posegov v dolžnikovo premoženje pa je tudi v tem, da se dolžniku omogoči normalno poslovanje. Upnik je torej prejel več, kot bi mu pripadalo, kar pomeni, da je končni rezultat izvršbe nezakonit in je nasprotna izvršba upravičena.
zaznamba izvršbe – vpis zaznambe izvršbe po uradni dolžnosti – začetek stečajnega postopka – ovira za posamezni zemljiškoknjižni vpis – dopustnost vpisov v zemljiško knjigo po začetku stečajnega postopka
Začetek stečajnega postopka je ovira za posamezne zemljiškoknjižne vpise. 2. odstavek 94. člena ZZK-1 taksativno določa, kateri vpisi niso dovoljeni v primeru začetka stečajnega postopka proti stečajnemu dolžniku, med katere pa ne sodi zaznamba izvršbe. Zaznamba izvršbe se tako lahko dovoli kljub začetku stečajnega postopka, saj takšen vpis izrecno ni prepovedan po določbi 2. odstavka 94. člena ZZK-1.
ZDru člen 37. ZLNDL člen 3, 3/3. ZZK-1 člen 147, 161, 161/3, 161/3-5. ZLPP člen 1, 2, 3. ZUN člen 21.
lastninjenje nepremičnin v upravi društva
Predlagatelj vpisa lastninske pravice v predmetnem postopku je društvo, zato zanj ni mogoče uporabiti določb ZLPP, temveč ZDru, ki je začel veljati 4. 11. 1995. Le-ta v svojem 37. členu določa, da se družbena lastnina, s katero razpolagajo društva na dan uveljavitve tega zakona, lastninsko preoblikuje v skladu s posebnimi zakoni, eden izmed takšnih posebnih zakonov pa je tudi ZLNDL, ki ga je potrebno uporabiti.
podjemna pogodba – jamčevanje za napake – pravočasno grajanje napak kot predpostavka obstoja jamčevalnega zahtevka
Obstoj jamčevalnega zahtevka je odvisen od dejstva pravočasnega grajanja napake in ker je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da takšnega (pred)pogoja tožena stranka ni izpolnila, je ugasnila tudi njena pravica v pravdi ugovarjati obstoj takšne sedaj kvečjemu zgolj še naturalne obligacije nasprotne stranke. Pobotni ugovor zato ni utemeljen.
URS člen 14, 23, 23/1, 25, 26, 26/1. OZ člen 179. EKČP člen 6, 6/1, 13, 41. ZVPSBNO člen 25. SR člen 159, 159/2, 166. ZPP člen 7, 212.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje državnega organa - kršitev osebnostne pravice - sojenje v (ne)razumnem roku - pravna praznina - analogija - razpravno načelo
Po 1. odstavku 26. člena URS ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Ne gre za klasično, temveč posebno vrsto odgovornosti, kot zaščito, ki je je deležen vsakdo pred morebitno škodo, ki mu jo povzroči država s protipravnimi dejanji.
Določbe 26. člena URS ni mogoče neposredno uporabiti, ker opredeljuje samo predpostavke za odškodninsko odgovornost: protipravnost ravnanja osebe ali organa, ki opravlja službo ali dejavnost državnega organa ali nosilca javnih pooblastil, škoda in vzročna zveza. Gre za pravno praznino, ki jo je treba zapolniti s pomočjo analogije, po merilu podobnosti. Odgovornost države po 26. členu URS se v bistvenem ujema s primeri, ki jih urejajo splošna odškodninska pravila OZ.