IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO
VSL0052547
ZZK člen 5, 5/4. ZZK-1 člen 8, 8/1. ZIZ člen 64, 64/1.
nedopustnost izvršbe – pogodbena hipoteka – skupno premoženje zakoncev – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera upnika
V konkurenci originarno pridobljene lastninske pravice in pogodbeno ustanovljene hipoteke je ključnega pomena načelo zaupanja v zemljiško knjigo, kar pomeni, da tisti, ki v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic. Tožeča stranka bi lahko s svojim zahtevkom uspela, v kolikor bi izpodbila domnevo, da je prvotoženec oziroma njegov pravni prednik vedel, da podatki v zemljiški knjigi ne odražajo realnega stanja, to je, da je vedel, da je tožnica solastnica sporne nepremičnine.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0058719
ZPVAS člen 10. ZNP člen 1, 1/2, 17, 97.
odškodninski zahtevek na podlagi ZPVAS – odškodnina iz naslova podržavljenega premoženja agrarne skupnosti - določitev odškodnine - vrsta postopka po ZPVAS – pristojnost pravdnega sodišča
Odškodninski zahtevki po 10. členu ZPVAS se obravnavajo po pravilih pravdnega postopka.
ZOR člen 154, 515, 515/1. OZ člen 131. ZZK-1 člen 5.
prenos lastninske pravice na nepremičnini - odgovornost prodajalca za pravne napake – grajanje napak – prekluzija - izdaja zemljiškoknjižnega dovolila – vpis v zemljiško knjigo - jamčevalni zahtevki – povrnitev škode
Prodajalec odgovarja za pravno napako na nepremičnini, če dejstvo, ki pomeni pravno napako, obstaja takrat, ko začne učinkovati prodajalčev razpolagalni pravni posel (ko zemljiškoknjižno sodišče prejme predlog kupca za vknjižbo), s katerim prenese lastninsko pravico na kupca in ni potrebno, da bi napaka obstajala že ob sami izdaji zemljiškoknjižnega dovolila.
Ni dopustno uveljavljati odškodninskega zahtevka za neposredno škodo namesto jamčevalnega, ki ga ni več, ker je ugasnil zaradi prekluzije.
SPZ člen 99, 222. ZPP člen 215, 339, 339/2, 339/2-14.
varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - ugotovitev meje - omejitve lastninske pravice - pravna podlaga omejitev
Glede na zatrjevane posege tožencev v nepremičnino tožnic mora sodišče najprej ugotoviti, kje (v naravi) potekajo meje med nepremičninami pravdnih strank, saj lahko le tako odloči o upravičenosti tožnic do stvarnopravnega varstva za prepoved vznemirjanj lastninske pravice, ki pripada lahko le lastniku (oz. domnevnemu lastniku). Če sodišče ob odsotnosti dokaznih predlogov za postavitev izvedenca ustrezne stroke (geodetske stroke) mej v naravi ne bo moglo določiti, bo moralo odločiti po pravilih o dokaznem bremenu, ki ga nosita tožnici.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0052559
OZ člen 921.
nesreča z ročnim električnim viličarjem – ročni električni viličar - vzročna zveza – izključitev zavarovalnega kritja
Sodišče prve stopnje je ugotavljalo, ali je vzročno zvezo za utrpelo poškodbo tožnika moč pripisati izključno le sferi delovanja ročnega električnega viličarja ali pa je bil premik viličarja pri povzročitvi škode le eden od členov zaporedja vzrokov in posledic, ter pravilno ugotovilo, da je potrebno celotno vzročno zaporedje, ki je pripeljalo do škodnega dogodka, pripisati slabi organizaciji dela in neupoštevanju varnostnih ukrepov (tožnik bi moral biti za delo z viličarjem usposobljen, imeti bi moral primerne delovne pogoje ter primeren delovni prostor).
utemeljenost predloga za vpis v zemljiško knjigo - pogoji za vpis v zemljiško knjigo
Pri odločanju o utemeljenosti predlaganega vpisa zemljiškoknjižno sodišče presoja, ali je v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka obstajal pravni temelj pridobitve pravice v korist osebe, za katero se vpis zahteva, oziroma če je vsebina dovoljena z zemljiškoknjižnim dovolilom.
razmerja med starši in otroki – razpad izvenzakonske skupnosti – dolžnost preživljanja otroka – odmera preživnine - višina preživnine – zmožnosti zavezanca – stroški postopka
Pri odmeri preživnine dolžnost zavezanca ni samo tista, ki izhaja iz njegovih rednih dohodkov in premoženja, ampak tudi tista zmožnost, ki jo je toženec dolžan poiskati in izkoristiti, da lahko preživninsko obveznost izpolni.
OZ člen 149, 150, 153, 153/2, 153/3, 179, 299, 378. ZPP člen 313.
objektivna odgovornost - nevarna stvar – stroj za izsekovanje cekinov - odgovornost imetnika nevarne stvari - deljena odgovornost - prispevek oškodovanca - skrbnost pri ravnanju z nevarno stvarjo – presoja odškodnine za nepremoženjsko škodo
Pri porazdelitvi odgovornosti je prvo sodišče premalo upoštevalo ugotovitve, da je bila tožnica seznanjena, da se stroj ne sme čistiti med obratovanjem (delavke so stroj čistile med obratovanjem le, če niso bili prisotni nadrejeni) in da so tudi na stroju samem vidno zapisana opozorila o prepovedi poseganja vanj med obratovanjem. Ker je neposreden vzrok obravnavane nesreče ravnanje tožnice v nasprotju z navedenim, je njeno ravnanje v znatni meri prispevalo k nastanku škode, po oceni pritožbenega sodišča 60 %.
ZTLR člen 22, 23, 25. ZOR člen 28, 210. SPZ člen 48, 48/3.
originarna pridobitev lastninske pravice – skupno premoženje zakoncev - nova stvar – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice
Zatrjevana vlaganja so zgolj povečala kakovost, funkcionalnost in posledično vrednost že obstoječe nepremičnine. Niso pa spremenila njene substance in zgolj slednje je kriterij, onkraj katerega je moč vlaganja v že obstoječo zgradbo šteti kot materialnopravno tako pomembna, da utemeljujejo stvarnopravni zahtevek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0056694
ZPP člen 215, 341.
izguba zavarovalnih pravic – zavarovalna pogodba – povračilni zahtevek zavarovalnice – izpodbijanje domneve o alkoholiziranosti – dokazi in izvajanje dokazov – trditveno in dokazno breme – pravila o dokaznem bremenu – napačna uporaba materialnega prava
Abstraktno dokazno breme v zvezi s trditvami o toženčevi alkoholiziranosti nosi tožeča stranka (zavarovalnica). Vendar je v splošnih pogojih zavarovalnice določena izpodbojna pravna domneva
(
praesumptio iuris tantum
), da je bil toženec v času nezgode vinjen, če po njej konzumira alkohol. Tej okoliščini (indicu) sta torej
stranki pripisali posebno dokazno moč, ki prosto dokazno oceno omejuje (relativno dokazno pravilo). Ker je bila podlaga omenjene domneve (toženčevo konzumiranje alkohola po nesreči) ugotovljena, je domneva ne glede na sodnikovo prepričanje zavezujoča, če je seveda toženec z dokazom nasprotja ne uspe izpodbiti. K
onkretno procesno breme v zvezi z nealkoholiziranostjo toženca v času nesreče je torej na slednjem.
Kupec nepremičnine, ki tudi pridobi lastninsko pravico, ima lastninsko varstvo tudi glede tistega vznemirjanja, ki je nastalo že pred prenosom lastninske pravice ter še vedno traja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058759
OZ člen 131, 131/1, 190.
dokazni standard – dokazni standard prepričanja – obstoj škode
Za vsebinsko odločanje o tožbenem zahtevku potrebujemo visoko stopnjo resničnosti, in sicer prepričanje o pravno relevantnih dejstvih. Sodnik vzame določeno dejstvo za podlago svoje odločbe le, če je o njem prepričan.
Iz pisanj je razvidno, na katere zadeve se nanašajo, iz plačilnega naloga in opomina za plačilo sodne takse za pritožbo pa je tudi razvidna posledica, do katere bo prišlo v primeru neplačila sodne takse za pritožbo. Odločitev sodišča prve stopnje, ko je zaradi neplačila sodne takse za vlogo, ki tudi po pozivu ni bila plačana, štelo pritožbo za umaknjeno, je tako pravilna.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0058705
SZ-1 člen 30.
etažna lastnina - delitev stroškov – delitev po solastniških deležih – delitev po številu oseb.
30. člen SZ-1 določa, da so etažni lastniki ob odsotnosti drugačnega dogovora v pogodbi o medsebojnih razmerjih odgovorni za plačilo vseh stroškov upravljanja in drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe, v skladu z njihovimi solastniškimi deleži. Za ključ delitve takšnih stroškov po številu oseb v stanovanju je treba skleniti veljaven dogovor.
S svojo odločitvijo je sodišče prve stopnje dosledno in pravilno sledilo načelu formalnosti zemljiškoknjižnega postopka, ki ga uzakonja 124. člen ZZK-1. To pa pomeni, da lahko odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, ki so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi, ne pa da samo skuša interpretirati morebitno nezapisano pogodbeno voljo strank.
skupno premoženje zakoncev – dolg enega zakonca – poplačilo iz skupnega premoženja
Določilo 57. člena ZZZDR, po katerem lahko upnik na podlagi pravnomočne sodbe zahteva, da sodišče določi delež dolžnika na skupnem premoženju in nato zahteva izvršbo na ta delež, upniku posameznega zakonca omogoča, da poseže na njegov delež na skupnem premoženju, kadar npr. zakončevo posebno premoženje ne zadostuje za poplačilo njegove terjatve ali pa zakonec posebnega premoženja sploh nima. Ne gre torej za nikakršno dolžniško razmerje med upnikom oziroma tožnikom in drugotoženko, niti ne gre za dolg oziroma obveznost skupnega premoženja, temveč za dolg enega zakonca oziroma prvotoženca, ki je bil ugotovljen z izvršilnim naslovom in katerega realizacijo namerava upnik oziroma tožnik doseči z izvršbo na ugotovljeni prvotoženčev delež skupnega premoženja.
Tožeča stranka zatrjuje nedopustno podlago (51. člen ZOR), saj naj bi pogodbene stranke sklenile pogodbi o prevzemu iz razloga, da pogodbena obveznost iz naslova plačila kupnine za avtomobil ne bi bila plačana. Če je bil to razlog, zaradi katerega so pogodbene stranke sklenile pogodbi, je podlaga nedopustna, zato pogodbi ne morata imeti pravnih učinkov, saj se šteje, da pogodbi nista bili sklenjeni.