določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti - strokovna sodelavka - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
V obravnavani zadevi je Vrhovno sodišče sprejelo argumentacijo predlagajočega sodišča, ki temelji na navedbah o dnevnem srečevanju strokovnih sodelavcev in sodnikov obeh sodišč na istem hodniku sodne zgradbe. Predlogu je zato ugodilo ter za odločanje v tej zadevi določilo Okrožno sodišče v Krškem.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je stečajna dolžnica, ki je skupaj s predlogom za začetek postopka osebnega stečaja vložila tudi predlog za odpust obveznosti, zaposlena na pristojnem sodišču, v okoliščinah konkretne zadeve lahko vpliva na videz nepristranskosti pristojnega sodišča in je tako podan utemeljen razlog za prenos pristojnosti.
ZDSS-1 člen 1, 5, 5/1, 5/1-č. ZPP člen 32, 32/1. ZDR-1 člen 8, 200, 200/5.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - spor o pristojnosti med rednim in delovnim sodiščem - izbira direktorja - neizbran kandidat - kršitev prepovedi diskriminacije
Ker tožnik v postopku izbire direktorja gospodarske družbe (toženke) v odnosu do nje nima položaja kandidata za prosto delovno mesto, pač pa (zgolj) položaj kandidata za direktorja, ni mogoč zaključek, da takšen spor izvira iz postopka zaposlovanja delavca med delodajalcem in kandidatom, za katerega je na podlagi točke č) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče.
Ker toženka v obravnavanem sporu v razmerju do tožnika ni v položaju delodajalca, ne pride v poštev niti določba petega odstavka 200. člena ZDR-1. Enako velja za določbo 8. člena ZDR-1, ki opredeljuje odškodninsko odgovornost delodajalca napram kandidatu oziroma delavcu v primeru diskriminacije ali trpinčenja. Ker torej ne gre za spor v zvezi s postopkom zaposlovanja delavca med delodajalcem in kandidatom, za rešitev tega spora ni pristojno delovno sodišče, temveč sodišče splošne pristojnosti.
spor o pristojnosti - negativni kompetenčni spor - nastanek spora - preuranjen predlog - zavrženje predloga
Okrožno sodišče v Kopru, ki mu je bila zadeva odstopljena po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je poslalo dopis Vrhovnemu sodišču s predlogom za določitev Okrajnega sodišča v Piranu. To sodišče pa svoji pristojnosti za odločanje v obravnavani zadevi (še) ni nasprotovalo. Sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni mogoče šteti za negativno kompetenčno odločitev o vprašanju, katero od splošnih sodišč (okrajno ali okrožno) je stvarno pristojno za odločitev o tožbenem zahtevku v pravdi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ugoditev predlogu
Zakon predvideva presojo sposobnosti nasprotnega udeleženca na podlagi zaslišanja, kar v konkretnem primeru pomeni, da bi Okrajno sodišče v Ljubljani moralo nasprotno udeleženko videti in zaslišati oziroma obiskati tam, kjer dejansko prebiva in kjer ima tudi začasno prebivališče. Procesno dejanje zaslišanja pa se bo lažje, hitreje in z manj stroški izvedlo pred Okrajnim sodiščem v Kopru, na čigar območju je nasprotna udeleženka nastanjena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - delegacija pristojnosti - sprememba naslova - zavrnitev predloga
Nezaupanje v sodišče ter v zvezi s tem sprožen postopek za izločitev vseh sodnikov, ne utemeljuje prenosa pristojnosti.
Prenosa pristojnosti ne utemeljuje niti naknadna sprememba naslova stranke.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom o nepristranskosti sodišča - zavrženje predloga
Predlogu za delegacijo pristojnosti, ki ga nasprotni udeleženec vlaga le dobre tri mesece po zavrnitvi prejšnjega predloga, prilaga različne dokumente, ki naj bi utemeljevali zatrjevane kršitve, predvsem zlobnost in maščevalnost razpravljajoče sodnice. V novem predlogu nasprotni udeleženec ne navaja nobenih vsebinsko bistveno drugačnih oziroma novih okoliščin, temveč gre le za kopičenje pavšalnih vlog, ki jih preveva odklonilen odnos do sodstva kot celote. Obravnavani predlog za delegacijo pristojnosti je v pravno bistvenih prvinah zato enak pred kratkim vloženemu in gre za pravno identično vlogo.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - objektivna nepristanskost sodišča - ugoditev predlogu
Splošno znano je, da se sodniki (istega oddelka) med seboj poznajo, družijo, videvajo in sodelujejo. Že okoliščina, da je na oddelku sodišča, ki naj bi odločalo v pritožbenem postopku, kot sodnica zaposlena žena udeleženca postopka, bi razumnemu zunanjemu opazovalcu zmogla vzbuditi resen dvom v nepristranskost sojenja tega sodišča. Toliko bolj to velja, ko gre za vodjo oddelka, tj. osebo, ki bdi nad zaposlenimi, skrbi za njihovo delo in jih med seboj povezuje.
Posredna navezna okoliščina napotuje na smiselno uporabo pravila iz 58. člena ZPP, ki ureja pristojnost v sporih o letalu in ladji. Za te spore je izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega se vodi vpisnik, v katerega je vpisano letalo. Register zrakoplovov vodi Javna agencija za civilno letalstvo (22. člen ZLet), ki ima sedež v Ljubljani.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - ugoditev predlogu
Nasprotna udeleženka ima po podatkih v spisu prijavljeno začasno bivališče na območju drugega, skoraj 200 km oddaljenega sodišča, kjer tudi v resnici prebiva, zato je izpolnjen smoter za prenos pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sorodstveno razmerje stranke z uslužbencem sodišča - priča je delavec sodišča - manjše sodišče - nepravdni postopek - narava postopka - varstvo, vzgoja in preživljanje otroka - ugoditev predlogu
Okoliščine, da je mati nasprotnega udeleženca zaposlena na pristojnem sodišču, da je predlagano njeno zaslišanje, da gre za manjše sodišče ter za občutljivo nepravdno zadevo s področja družinskih razmerij, utemeljujejo prenos pristojnosti, saj bi sicer lahko bil prizadet videz nepristranskosti odločanja v konkretni zadevi.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti na drugo sodišče - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka v predlogu za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno višje sodišče, glede ravnanja sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani nima konkretnih pripomb. Vse njene navedbe se substancirano nanašajo na delo oziroma ravnanje sodnikov sodišča prve stopnje. Tožeča stranka torej v predlogu vsebinsko ne pojasni, zakaj bi bilo tudi sodišče druge stopnje oziroma posamezni sodniki tega sodišča pristranski oziroma ne bi bili zmožni objektivno nepristranskega odločanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - nekdanji sodnik pristojnega sodišča kot priča v postopku - objektivna nepristranskost - videz nepristranskosti - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je sledilo svoji praksi v zadevah I R 112/2022, I R 170/2022 in I R 55/2023, kjer vse bi morali biti kot priče zaslišani sodniki. Predlog za prenos pristojnosti je bil v vseh treh zadevah zavrnjen. Enako odločitev je Vrhovno sodišče sprejelo v zadevi I R 5/2024, kjer je bila za pričo predlagana tožnikova teta, sicer nekdanja sodnica in vodja civilnega oddelka pristojnega višjega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - nezadovoljstvo stranke z odločitvami sodišča - trajanje postopka - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je v preteklosti že večkrat pojasnilo, da delegacija pristojnosti ni sredstvo za odpravo morebitnih kršitev pri postopanju in odločanju sodišča niti sankcija za morebitno sodnikovo nepravilno delo ali zavlačevanje postopka. Odpravi dvoma v procesno in materialnopravno pravilnost sodniških odločitev so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izredna) pravna sredstva, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Če stranka meni, da postopek teče nedopustno dolgo in da ji je bila zaradi tega kršena pravica do sojenja v razumnem roku, pa ima na voljo postopke, predvidene z ZVPSBNO.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom o nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča - višje sodišče - zavrnitev predloga
Zgolj nezadovoljstvo predlagatelja z Višjim sodiščem v Ljubljani in posledično nezaupanje v pristojno sodišče, ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je predlagateljica sama sodnica na oddelku, kjer se bo odločalo o zadevi, ki zaradi svoje narave spada med občutljivejše, nedvomno predstavlja takšen tehten razlog. Ta okoliščina bi namreč mogla negativno vplivati na percepcijo javnosti o nevtralnosti in s tem objektivni nepristranskosti odločanja v postopku pred sodiščem, kjer je izrazit poudarek na koristi otroka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je tožnik sodnik sodišča, pred katerim teče postopek je take narave, da bi lahko bilo ogroženo zaupanje udeležencev postopka v nepristranskost sojenja v tej zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije ter zato pomeni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče.
delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodniški pripravnik - zavrnitev predloga
Sodniško pripravništvo je začasne narave, sodnica mentorica pa zlahka nadzira dostop sodniške pripravnice do zadev, s katerimi se ta ukvarja v okviru programa pripravništva. To, da pri sodnici pristojnega sodišča opravlja pripravništvo pripravnica, ki je zaposlena pri pooblaščenki tožencev, ni okoliščina, ki bi v očeh javnosti lahko vzbudila dvom v objektivno nepristranskost pristojnega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku). Med druge tehtne razloge v smislu citirane zakonske določbe spada zahteva po nepristranskosti sodišča, v povezavi z zunanjim videzom nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča do udeležencev postopka in do javnosti.
Okoliščin, ki jih tožnik navaja, ni mogoče subsumirati pod standard "drugega tehtnega razloga". Navedbe tožnika, s katerimi utemeljuje svoj predlog, odražajo predvsem njegovo nestrinjanje z načinom vodenja postopka v zvezi s časovnimi okviri razpisovanja narokov v zadevi. Tosmerne trditve, v povezavi s posplošenimi navedbami o pristranskosti sodišča in nepotrebnim zavlačevanjem postopka, ki niti niso konkretizirane niti dokazno podprte, po mnenju Vrhovnega sodišča same po sebi ne utemeljujejo razumnega dvoma v nepristranskost sodišča.
prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - nepravdni postopek - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ekonomičnost postopka
Okoliščina bivanja v zavodu na območju drugega sodišča ni samodejen razlog za prenos pristojnosti. Tako Vrhovno sodišče ravna in pristojnost prenese, kadar je premoščanje razdalje z dejanskega bivališča na naslovno sodišče nesorazmerno obremenjujoče. Če temu ni tako, Vrhovno sodišče predlog zavrne. Mora iti za kvalitativno prostorsko razdaljo, ki utemeljuje izjemen ukrep prenosa pristojnosti. Če pa je prevoz v vsakem primeru potreben, ne more biti bistveno, ali bo trajal nekaj minut več ali manj.