delegacija pristojnosti - zdravstveno stanje udeleženca - psihiatrično zdravljenje - ekonomičnost postopka - ugoditev predlogu
Predlog Okrajnega sodišča v Novem mestu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča je utemeljen. V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo na podlagi 61. člena Zakona o nepravdnem postopku je njeno zaslišanje obvezno. Pri tem se po drugem odstavku 61. člena ZNP-1 osebo, ki se zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more udeležiti naroka, zasliši tam, kjer biva. Po določbah 62. člena ZNP-1 sodišče tudi praviloma odredi, da osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo, pregleda izvedenec medicinske stroke. Ugoditev predlogu nedvomno narekuje tudi opisano zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca, morebitni prevozi v Novo mesto in nazaj bi ga dodatno obremenjevali in povzročili nepotrebne stroške. Za odločanje v tej zadevi se določi trenutnemu kraju bivanja nasprotnega udeleženca najbližje stvarno pristojno sodišče - Okrajno sodišče v Ljubljani.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - stalno prebivališče - začasno prebivališče
V času vložitve predloga je nasprotni udeleženec imel prijavljeno stalno in začasno prebivališče. Predlog je bil vložen na Okrajno sodišče v Velenju, ki leži na območju udeleženčevega stalnega prebivališča. Skladno z določbo petega odstavka 11. člena ZNP-1 sta obe sodišči pristojni za odločanje o zadevi
ZNP-1 člen 11, 11/6. ZMZPP člen 2, 2/1, 11, 16, 48, 48/3, 78.
razglasitev pogrešanca za mrtvega - splošna krajevna pristojnost - izključna pristojnost slovenskega sodišča - lega nepremičnine - določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču
Sodišče Republike Slovenije je izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče (78. člen ZMZPP). Ker po zbranih podatkih predlagateljice v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1, kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se tam nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešani vpisan kot lastnik. Poleg tega je pred Okrajnim sodiščem v Tolminu ta nepravdna zadeva tudi že odprta.
ZNP-1 člen 11, 11/6. ZMZPP člen 2, 2/1, 11, 16, 48, 48/3, 78.
razglasitev pogrešanca za mrtvega - splošna krajevna pristojnost - izključna pristojnost slovenskega sodišča - lega nepremičnine - določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču
Sodišče Republike Slovenije je izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče (78. člen ZMZPP). Ker po zbranih podatkih predlagateljice v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1, kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se tam nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešani vpisan kot lastnik. Poleg tega je pred Okrajnim sodiščem v Tolminu ta nepravdna zadeva tudi že odprta.
ZNP-1 člen 11, 11/6. ZMZPP člen 2, 2/1, 11, 16, 48, 48/3, 78.
razglasitev pogrešanca za mrtvega - določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - splošna krajevna pristojnost - izključna pristojnost slovenskega sodišča - lega nepremičnine
Sodišče Republike Slovenije je izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče (78. člen ZMZPP). Ker po zbranih podatkih predlagateljice v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1, kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se tam nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešani vpisan kot lastnik. Poleg tega je pred Okrajnim sodiščem v Tolminu ta nepravdna zadeva tudi že odprta.
ZNP-1 člen 11, 11/6. ZMZPP člen 2, 2/1, 11, 16, 48, 48/3, 78.
razglasitev pogrešanca za mrtvega - splošna krajevna pristojnost - izključna pristojnost slovenskega sodišča - lega nepremičnine - določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču
Sodišče Republike Slovenije je izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče (78. člen ZMZPP). Ker po zbranih podatkih predlagateljice v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1, kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se tam nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešani vpisan kot lastnik. Poleg tega je pred Okrajnim sodiščem v Tolminu ta nepravdna zadeva tudi že odprta.
delegacija pristojnosti - drugi tehtni razlogi - objektivna nepristranskost sodišča - razlogi za izločitev sodnika - zavrnitev predloga
Navedba, da je bila tožnica pred upokojitvijo zaposlena na Okrajnem sodišču v Kopru in da občasno še vedno zahaja v prostore tega sodišča, ne pomeni tehtnega razloga za prenos pristojnosti. O pritožbi zoper sodbo bo odločalo Višje sodišču v Kopru in ne Okrajno sodišče v Kopru.
Dejstvo, da je hči toženca strokovna sodelavka na sodišču v istem kraju, kot je sodišče, ki sodi v zadevi, ni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo okrajno sodišče. Gre namreč za delo na organizacijsko drugem sodišču.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (delegacija)
Pogodbeno razmerje med sodiščem in tožencem predstavlja okoliščino, zaradi katere bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti. To pomeni, da je podan tehten razlog, da o tožbenem zahtevku, v katerem pogodbena stranka nastopa kot toženec, ne odloča krajevno pristojno sodišče.
Tožnik pri toženki ni bil v delovnem razmerju, ampak v pogodbenem razmerju, s katerim utemeljuje premoženjskopravni zahtevek za plačilo po podjemni pogodbi. Ker ne vtožuje ugotovitve obstoja delovnega razmerja, ne gre za spor po a) točki prvega odstavka 5. člena ZDSS-1. Ker delovno razmerje med strankama ni bilo vzpostavljeno, predmet spora ne morejo biti terjatve iz delovnega razmerja. Zato ne gre niti za spor po b) točki prvega odstavka 5. člena ZDSS-1.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zaslišanje osebe, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - lažja izvedba postopka - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da se bo postopek, ki ga bo opravilo drugo stvarno pristojno sodišče – Okrajno sodišče v Ljubljani, lažje in ceneje opravil na tem sodišču. Razdalja od omenjenega centra do sodišča v Ljubljani znaša zgolj 15 km. Razen tega je v skladu z določbo petega odstavka 11. člena ZNP-1 izkazana tudi pristojnost tega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da bi okoliščina, da je ena od toženih strank sodnica Okrajnega sodišča v Ljubljani lahko povzročile dvom v nepristranskost sodnikov tega sodišča, če bi ti sodili v tej zadevi (objektivni vidik nepristranskosti). Ogroženi bi bili tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišča nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - zapuščinski postopek - pogoji za združitev zadev v skupno obravnavanje - ugoditev predlogu
Okoliščine, da sta zakonca umrla v razmaku manj kot štiri mesece in v zapuščinskem postopku po pokojnem C. C. ni bila opravljena zapuščinska obravnava oziroma je bila ta preklicana prav zaradi smrti žene, da je po njeni smrti krog zakonitih dedičev v obeh zapuščinskih zadevah isti (iz smrtovnice izhaja, da bosta dedovala njuna sinova) in da se zapuščinski masi delno prekrivata (glede na vsebino smrtovnice v presečno množico sodi najmanj vikend), kažejo na to, da bi bila lahko združitev obeh zapuščinskih zadev smotrna in ekonomična. Nujna predpostavka zanjo je pristojnost istega sodišča.
določitev krajevno pristojnega sodišča - razglasitev pogrešane osebe za mrtvo - lega nepremičnine - ugoditev predlogu
V konkretnem primeru ni mogoče ugotoviti niti državljanstva niti (zadnjega) stalnega ali začasnega prebivališča pogrešanega. Je pa pogrešani vpisan v zemljiško knjigo kot solastnik nepremičnine, parc. št. 1639/2 v katastrski občini ... Ker po doslej zbranih podatkih ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku), je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - lažja izvedba postopka - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče je večkrat soočeno s položajem, ko mora o predlogu za prenos pristojnosti odločati zato, ker oseba, ki se postavlja pod skrbništvo, dejansko biva v zavodu na območju drugega sodišča. Takšna okoliščina sicer ni samodejen razlog, na podlagi katerega bi Vrhovno sodišče odločanje preneslo na drugo stvarno pristojno sodišče. Vendar Vrhovno sodišče tako ravna, kadar predstavlja premoščanje razdalje od dejanskega bivanja do pristojnega sodišča glede na stanje nasprotnega udeleženca nesorazmerno težavo. Če je mogoče to težavo olajšati s prenosom pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, Vrhovno sodišče predlogu tudi ugodi. Tak položaj je podan tudi v obravnavani zadevi, saj je razdalja med Novim mestom in Vipavo za slovenske razmere znatna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - zavrnitev predloga
V primerih odškodninskih tožb, ki temeljijo na očitku napačnega sojenja, je videz nepristranskosti omajan tedaj, ko bi moralo isto sodišče presojati očitke o kvalificirani protipravnosti lastnih ravnanj v predhodni zadevi. Ta pogoj v obravnavani zadevi ni izpolnjen. Okrajno sodišče v Tolminu na eni in Okrožno sodišče v Novi Gorici sta namreč dve različni sodišči.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sorodstveno razmerje stranke z uslužbencem sodišča - strokovni sodelavec - večje sodišče - okoliščine konkretnega primera - zavrnitev predloga
Skladno s sodno prakso je res lahko v primeru majhnega sodišča okrnjen videz njegove nepristranskosti, če je pri njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik, vendar pa je vedno treba imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera. V obravnavani zadevi je pomembno, da predloga ni podal dolžnik kot nasprotna stranka, temveč pristojno sodišče sámo, ki nikakor ni manjše sodišče, saj je največje okrajno sodišče v državi, tako da ne gre že po naravi stvari za večjo medsebojno povezanost zaposlenih na njem. Nadalje je upnikov sin kot del sodnega osebja javni uslužbenec in ne funkcionar v pomenu nosilca sodne veje oblasti. Prav tako ni videti, da bi bil z zadevo doslej že v stiku, pri čemer sodno osebje izvršilnega oddelka pristojnega sodišča šteje kar 67 zaposlenih. Sporno okoliščino je tako (tudi v nadaljevanju) mogoče nadzirati z ustrezno organizacijo delovnega procesa oziroma je v morebitnih posameznih primerih tesnejših odnosov, ki bi presegali običajno službeno znanstvo, mogoče zagotoviti videz nepristranskosti sojenja v okviru procesnega instituta izločitve po 70. in 75. členu ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zaslišanje osebe, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - lažja izvedba postopka - ugoditev predlogu
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Upoštevaje, da ima nasprotni udeleženec začasno prebivališče v Domu upokojencev Podbrdo, enota Petrovo Brdo, je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotni udeleženec v resnici biva.
Predlog Okrožnega sodišča v Mariboru za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča je utemeljen. Tožnik namreč zatrjuje, da mu je škodo povzročila prav sodnica na kazenskem oddelku Okrožnega sodišča v Mariboru, zato bi bilo neprimerno, če bi kateri od njenih kolegov s pravdnega oddelka moral opraviti presojo morebitne protipravnosti njenega ravnanja med vodenjem kazenskega postopka. Ne zadostuje namreč, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora to odražati tudi navzven. Vtis pristranskosti bi se ustvaril predvsem pri tožniku, že to pa je utemeljen razlog, da se za odločanje določi drugo stvarno pristojno sodišče. Ob upoštevanju stalnih prebivališč strank se v skladu z načelom ekonomičnosti postopka za odločanje v tej zadevi določi Okrožno sodišče v Celju