Ni ovire, da se predlog za delegacijo pristojnosti vloži v kasnejših fazah postopka, a je pri odločanju o predlogu treba upoštevati obseg že opravljenih procesnih in oddaljenost od začetka postopka. Zaradi ustavne zahteve po ekonomičnosti postopka, je treba predloge za delegacijo pristojnosti, v primerih, ko postopek teže že dalj časa in je sodišče opravilo več procesnih dejanj, presojati strožje.
V okoliščinah konkretnega primera bi delegacijo utemeljevale le najbolj tehtne okoliščine. Druga predlagateljica bi predlog za delegacijo pristojnosti tudi morala in bi lahko podala prej. Navaja sicer, da tega ni storila prej, ker se je bala negativnega odziva sodelavcev, kakor tudi da so sodelavci do nje tudi sicer imeli negativen odnos. Vrhovno sodišče ocenjuje, da so ti očitki nekonkretizirani, zato se do njih ne more opredeliti.
Sorodstveno razmerje med predsednikom pristojnega sodišča in odvetnico, družbenico odvetniške družbe, ki zastopa nasprotno stranko, ni razlog za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predsednik sodišča ima namreč pristojnosti na področju sodne uprave, nima pa vpliva na dodeljevanje spisov in na sestavo senatov v posameznih zadevah ali pooblastil, s katerimi bi vplival na odločitev posameznih sodnikov v konkretnih zadevah.
Vrhovno sodišče je v preteklosti že večkrat pojasnilo, da delegacija pristojnosti ni sredstvo za odpravo morebitnih kršitev pri postopanju in odločanju sodišča niti sankcija za morebitno sodnikovo nepravilno delo. Odpravi dvoma v procesno in materialnopravno pravilnost sodniških odločitev so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izredna) pravna sredstva, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Pri tem Vrhovno sodišče še dodaja, da morebiten neuspeh stranke s temi sredstvi oziroma instituti prav tako ne pomeni nastopa "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
Navedbe tožnika, da "toženec pozna veliko sodnikov z mariborskega sodišča" so povsem pavšalne in nikakor ne zadoščajo za presojo, da so prav vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni nepristranskega odločanja v tej zadevi. Tudi tožnikov dvom v pravilnost dodeljevanja zadev sodnikom je povsem pavšalen in ne more omajati videza objektivne nepristranskosti. Zgolj subjektivni občutek stranke, da pristojnemu sodišču ne more zaupati, pa prav tako ne predstavlja "drugih tehtnih razlogov" v smislu 67. člena ZPP.
Dejstva, da je vpisničarka sodišča snaha nasprotnega udeleženca ter da opravlja dela in naloge vodje nepravdnega oddelka, zapuščinskega oddelka in nadomešča delavko na vložišču, pri čemer v njene delovne zadolžitve spada urejanje N spisa in druge v predlogu naštete zadolžitve, ter da ima neomejen dostop do N spisa v fizični in elektronski obliki N vpisnika, bi utegnila pri nasprotni stranki in v javnosti povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja sodišča. Še posebej, ker gre v obravnavani zadevi za manjše sodišče ter posledično intenzivnejše sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem.
Na območju Ljubljane ima sedež le toženka, vendar sama navaja, da ima delavnico - podružnico v Prekmurju in da se tam večino časa nahaja tudi njen zakoniti zastopnik. Na območju Murske Sobote ima prebivališče tožnik, prav tako pa imata občutno krajšo pot do Okrožnega sodišča v Murski Soboti kot do Okrožnega sodišča v Ljubljani tudi pooblaščenca obeh pravdnih strank (odvetnika v Murski Soboti oziroma Gornji Radgoni). Glede na navedeno Vrhovno sodišče ocenjuje, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti kot pa pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.
Tožnica s predlogom po vsebini uveljavlja postopkovne kršitve konkretnega primera, ne pa razloge v smislu 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki bi nalagali določitev drugega sodišča. S predlogom za določitev drugega sodišča ne more doseči, da bi se vrhovno sodišče izreklo o materiji, ki sodi najprej v pristojnost pritožbenega sodišča v okviru odločanja o pritožbi zoper končno odločbo, ki pa niti še ni bila izdana. Zato okoliščine, s katerimi tožnica utemeljuje predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ne morejo privesti do ugoditve predlogu.
Nenazadnje sodnica, ki ji tožnica v predlogu očita pristranskost, ni edina sodnica na Delovnem sodišču v Mariboru, glede katerega tožnica predlaga prenos pristojnosti na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
Ker je predložitveno sodišče že izpeljalo postopek za zadržanje nasprotnega udeleženca v varovanem oddelku, čeprav se je že tedaj nahajal v 80 km oddaljeni bolnišnici, ni smotrno, da bi o podaljšanju tega zadržanja sedaj odločalo drugo sodišče.
Po oceni Vrhovnega sodišča zatrjevana pretekla zaposlitev razpravljajoče sodnice pri odvetniški družbi, ki zastopa nasprotnega udeleženca, ne predstavlja takšnega razloga, temveč gre kvečjemu za okoliščino, ki bi lahko utemeljevala sodničino izločitev. Predlagateljica v predlogu za delegacijo pristojnosti namreč ne navaja okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da bi bil zaradi zatrjevane sodničine pretekle zaposlitve pri pooblaščencu nasprotnega udeleženca vzpostavljen kakršenkoli dvom o pravilnosti odločanja preostalih sodnikov Okrožnega sodišča v Kopru, s čimer bi utegnil biti prizadet videz nepristranskosti tega sodišča.
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlagana delegacija pristojnosti smotrna. V postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je namreč predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Iz predloga predlagatelja ter priloženega psihiatričnega mnenja je razvidno, da je nasprotna udeleženka nastanjena v Domu upokojencev Ptuj, njeno psihofizično zdravje pa je slabo. Očitno je torej, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred sodiščem, na območju katerega nasprotna udeleženka trenutno biva.
Dvom predlagateljice v nepristranskost odločanja sodišča, ki ni niti konkretiziran, še manj pa dokazno podprt, ne more pomeniti utemeljenega razloga, ki bi pri razumnem posamezniku ter v očeh javnosti lahko vzbudil dvom o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi.
Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP).
Pogoj očitnosti iz navedene zakonske določbe v danem primeru ni izpolnjen. Edina navezna okoliščina, s katero sodišče v resnici razpolaga, je naslov. Ta je torej z območja sodišča, ki predlaga prenos pristojnosti. O tem, zakaj je ta naslov naveden kot naslov udeleženca, in zakaj je bilo tako že v kazenskem postopku, Vrhovno sodišče ne bo ugibalo. Svoje odločitve prav tako ne bo oprlo na domneve, da naj bi se udeleženec nahajal neznano nekje na območju Okrajnega sodišča v Krškem.
Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku). Med druge tehtne razloge v smislu citirane zakonske določbe spada zahteva po nepristranskosti sodišča, v povezavi z zunanjim videzom nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča do udeležencev postopka in do javnosti.
Okoliščin, ki jih toženec navaja, ni mogoče subsumirati pod standard "drugega tehtnega razloga". Navedbe toženca, s katerimi utemeljuje svoj predlog, odražajo predvsem njegovo nestrinjanje z načinom vodenja postopka v zvezi z vročanjem vlog strankam v postopku. Te trditve, v povezavi s posplošenimi navedbami o pristranskosti razpravljajoče sodnice same po sebi ne utemeljujejo razumnega dvoma v nepristranskost sodišča. Odpravi očitanih nepravilnosti so namenjeni drugi pravni instituti, predvsem redna in izredna pravna sredstva.
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlagana delegacija pristojnosti smotrna. V postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je namreč predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Iz predloga predlagatelja ter priloženega psihiatričnega mnenja je razvidno, da je nasprotni udeleženec nastanjen v Domu upokojencev in oskrbovancev Impoljca, njegovo psihofizično zdravje pa je slabo. Očitno je torej, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred sodiščem, na območju katerega nasprotni udeleženec trenutno biva.
Iz sklepa o postavitvi pod skrbništvo izhaja, da je nasprotna udeleženka sposobna samostojno skrbeti zase skoraj na vseh področjih (tudi nastopanja pred sodiščem), razen pri upravljanju s finančnimi sredstvi in pri sklepanju poslov večje vrednosti. Na zaslišanju je izpovedala, da ima sklenjeno zavarovanje za osebno vozilo, iz česar izhaja, da je sposobna vožnje. Četudi je prihod na novomeško sodišče za nasprotno udeleženko vsekakor povezan z več nevšečnostmi kot prihod na kočevsko, to ne utemeljuje izjemnega ukrepa prenosa pristojnosti.