Predlog se zavrne.
Zgolj dejstvo, da je direktor toženke uspešen podjetnik, ki je po nespornih trditvah pravdnih strank in razpravljajočega sodnika znan v medijih, še ne pomeni, da je podan dvom v nepristranskost odločanja vseh sodišč, ki se sicer tako ali tako domneva. Ostali konkretizirani očitki tožnika pa so uperjeni v različne procesne odločitve razpravljajočega sodnika v obravnavanem in nekaterih drugih postopkih. Predlog za delegacijo pristojnosti ni namenjen vsebinskemu preverjanju odločitev sodišč nižje stopnje, temu so namenjena predvidena pravna sredstva.
Vrhovno sodišče je v preteklosti že večkrat pojasnilo, da delegacija pristojnosti ni sredstvo za odpravo morebitnih kršitev pri postopanju in odločanju sodišča, niti sankcija za morebitno sodnikovo nepravilno delo ali zavlačevanje postopka. Odpravi dvoma v procesno in materialnopravno pravilnost sodniških odločitev so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izredna) pravna sredstva, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Če stranka meni, da postopek teče nedopustno dolgo in da ji je bila zaradi tega kršena pravica do sojenja v razumnem roku, pa ima na voljo postopke, predvidene z Zakonom o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO). Pri tem Vrhovno sodišče še dodaja, da zgolj morebiten neuspeh stranke s temi sredstvi oziroma instituti ne pomeni nastopa "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navedbe nasprotnega udeleženca o izvršilnem nasilništvu pristojnega sodišča pa so povsem pavšalne ter objektivno gledano ne morejo vzbuditi dvoma o nepristranskosti odločanja v konkretni zadevi.
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlagana delegacija smotrna. V postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je namreč predvideno obvezno zaslišanje osebe, ki se postavlja pod skrbništvo, predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke. Postopek se bo zato lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotni udeleženec trenutno biva.
Zgolj nezadovoljstvo stranke z delom sodišča ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.
V postopkih postavitve odrasle osebe pod skrbništvo ali v postopkih po Zakonu o duševnem zdravju Vrhovno sodišče večkrat odloča o predlogu za prenos pristojnosti, ker se nasprotni udeleženec nahaja v zavodu, kjer ga je treba zaslišati, zavod pa se nahaja bližje drugemu sodišču. Vrhovno sodišče je v svojih sklepih že večkrat poudarilo, da samo to dejstvo ni samodejen razlog za prenos pristojnosti. Vrhovno sodišče pristojnost prenese na drugo sodišče le, kadar oceni, da je premoščanje razdalje od pristojnega sodišča do dejanskega bivališča nasprotnega udeleženca nesorazmerno obremenjujoče.
Zavod Prizma Ponikve v Vidmu-Dobrepolje, kjer je nastanjen nasprotni udeleženec, je od sedaj prisojnega Okrajnega sodišča v Kočevju oddaljeno 36 km, od Okrajnega sodišča Grosuplje pa 17 km, torej le 19 km manj. Gre za tako majhno razliko v razdalji, da zgolj ta ne utemeljuje prenosa pristojnosti. Zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (67. člen ZPP).
Okoliščine, da je druga tožnica predsednica Okrajnega sodišča v Ljutomeru, ki je organizacijska enota stvarno in krajevno pristojnega Okrožnega sodišča v Murski Soboti ter da gre za manjše sodno okrožje in za spor precejšnje vrednosti, utemeljujejo prenos pristojnosti, saj bi sicer lahko bil prizadet videz nepristranskosti odločanja v konkretni zadevi.
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled osebe s strani izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Vožnja med Okrajnim sodiščem v Celju in Lenartom v Sl. Goricah bi bila povezana z višjimi stroški kot vožnja med Okrajnim sodiščem v Lenartu in Lenartom v Sl. Goricah, sodišče pa bo moralo v konkretni zadevi nasprotnega udeleženca morebiti celo obiskati, saj je nameščen v socialnovarstvenem zavodu. Očitno je, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotni udeleženec dejansko biva.
Zgolj nezadovoljstvo stranke z delom sodišča ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.