Ker se je okrajno sodišče izreklo za stvarno nepristojno šele s sklepom, ki je bil izdan po razpisu glavne obravnave, je o svoji nepristojnosti glede na drugi odstavek 19. člena ZPP sklepalo prepozno. Zato je prišlo do ustalitve stvarne pristojnosti pri tem sodišču.
Iz tožnikovih navedb ne izhaja, da je bil pri toženki v delovnem razmerju, ampak v pogodbenem razmerju, s katerim utemeljuje premoženjskopravni zahtevek za vračilo plačanega zneska za usposabljanje. To ni vsebina delovnega spora po b) točki prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, ki je določen kot spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki. Ne gre tudi za kakšen drug spor iz 5. člena ZDSS-1, ki določa stvarno pristojnost delovnega sodišča v individualnih delovnih sporih.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - zakonec/izvenzakonski partner sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku - podpredsednik sodišča - majhno sodišče - ugoditev predlogu
Med druge tehtne razloge, ki lahko utemeljujejo prenos pristojnosti, je treba na podlagi ustaljene sodne prakse šteti tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča.
V konkretnem primeru so take okoliščine izkazane. Tožeča stranka je namreč zunajzakonska partnerica podpredsednika Okrožnega sodišča na A., ki je po Sodnem redu dodeljen na pravdni oddelek naslovnega sodišča. Gre za manjše sodišče z manjšim številom zaposlenih sodnikov, ki se dnevno srečujejo, izmenjujejo informacije in so vsakodnevno v stiku ter poznajo njihove družine.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja - objektivna nepristranskost sodišča - odškodninska odgovornost sodnika za odločanje v postopku - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - majhno sodišče - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče na predlog pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če so za to podani tehtni razlogi.
Takšen razlog je po prepričanju Vrhovnega sodišča tudi okoliščina, da je stranka postopka sodnik, ki sodniško funkcijo opravlja prav na pristojnem sodišču, še posebej, če gre za sodišče z manjšim številom sodnikov, ki se dnevno srečujejo, družijo in med seboj posvetujejo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00060122
ZNP-1 člen 11, 11/6. ZMZPP člen 48, 48/3, 78.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - razglasitev pogrešanca za mrtvega - splošna krajevna pristojnost - izključna pristojnost slovenskega sodišča - lega nepremičnine
V konkretnem primeru ni mogoče ugotoviti niti državljanstva niti (zadnjega) stalnega ali začasnega prebivališča nasprotnega udeleženca, zato po doslej zbranih podatkih ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. in 78. člen ZMZPP). Vrhovno sodišče je v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 odločilo, da se kot krajevno pristojno sodišče za odločanje v tej nepravdni zadevi določi Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da je v zemljiško knjigo na območju tega sodišča vpisana lastninska pravica nasprotnega udeleženca pri nepremičnini parc. št. ... k. o. 2249 Volče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja - objektivna nepristranskost sodišča - sorodstveno razmerje stranke z uslužbencem sodišča - hči stranke v postopku kot uslužbenka pristojnega sodišča - ugoditev predlogu
Toženčeva hčerka je, kot izhaja iz javno objavljenih podatkov na spletu, zaposlena na oddelku višjega sodišča, ki bi odločalo o tožnikovi pritožbi. To je razlog za prenos pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja - objektivna nepristranskost sodišča - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je stranka postopka sodnica, ki še vedno opravlja sodniško funkcijo tudi na Okrožnem sodišču v A., čeprav je sedaj predsednica Okrajnega sodišča v B., utegne povzročiti dvom v korektnost postopka in nepristranskost odločanja Okrožnega sodišča v A.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja - objektivna nepristranskost sodišča - sorodstveno razmerje stranke z uslužbenko sodišča - sestra stranke v postopku kot uslužbenka pristojnega sodišča - strokovni sodelavec - majhno sodišče - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je toženka sestra strokovne sodelavke, ki opravlja pri krajevno pristojnem relativno majhnem sodišču ob upoštevanju v predlogu opisanega načina povezanosti med zaposlenimi, predstavlja tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - odškodninski spor - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - konkretizacija okoliščin - nezadovoljstvo stranke z odločitvami sodišča - zavrnitev predloga
Tožnik v tožbi navaja, da "glede na to, da je druga toženka okrajna sodnica v Ljubljani", v skladu z 67. členom ZPP predlaga delegacijo tako, da se v postopku določi drugo krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo sposobno izvesti postopek. Po presoji Vrhovnega sodišča je tožbene navedbe razumeti tako, da protipravno ravnanje očita (le) drugi toženki. Te okoliščine pa ne predstavljajo tehtnega razloga za prenos pristojnosti na drugo sodišče, saj obravnavana zadeva poteka pred drugim sodiščem, pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Če je tožnik menil, da tudi druge okoliščine predstavljajo razlog za prenos pristojnosti, bi te okoliščine moral ustrezno konkretizirati, pa jih ni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča imajo udeleženci sodnih postopkov na razpolago druga pravna sredstva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - rokovni predlog - delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Razumeti je, da predlagatelj Višjemu sodišču v Mariboru očita strokovne napake v že zaključenih sodnih postopkih. Zgolj to za razumen dvom o pristranskosti sodnega odločanja Višjega sodišča v Mariboru ne zadošča.
vpisi v sodni register - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - dvom v nepristranskost sojenja - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - nestrinjanje s pravnimi stališči sodnikov - pravica do zakonitega (naravnega) sodnika - letni razpored sodnikov - zavrnitev predloga
Predlagatelja navajata, da so sodniki oziroma sodniki, ki so prej sestavljali senat (od katerih dva sestavljata tudi sedanji senat), sledili osnovni odločitvi (ki je po njunem mnenju napačna), ki so jo (ne glede na pritožbene očitke) potrjevali v vseh nadaljnjih postopkih. Toda očitki, da naj bi bile te in nekatere druge s predlagateljema povezane odločitve napačne (oziroma v nasprotju z zakonsko določbo), ne utemeljujejo drugih tehtnih razlogov iz 67. člena ZPP. To, da so ti sodniki (od katerih dva sestavljata tudi sedanji senat) zavzemali enaka (za predlagatelja neugodna) pravna stališča, za razumen dvom o pristranskosti vseh sodnikov Višjega sodišča v Celju ne zadošča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - predlog sodišča - zaslišanje sodnika kot priče - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - zavrnitev predloga
Predlog se zavrne.
Sklop razlogov z opredelitvijo „drugi tehtni razlogi“ so različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. V praksi so to največkrat okoliščine, ki so povezane z dojemanjem strank in javnosti o nepristranskosti sodišča. Vendar v tej zadevi predloga za prenos pristojnosti nista podali stranki, čeprav stranka predlaga zaslišanje sodnice, pač pa sodišče. Vrhovno sodišče meni, da okoliščina, da bo v postopku zaslišana sodnica istega sodišča, ne nudi podlage za racionalno utemeljen dvom javnosti v objektivno nepristranskost sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nekdanji uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - majhno sodišče - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je bila tožeča stranka zaposlena pri Okrajnem sodišču v Kopru skoraj 40 let in da ima še vedno redne stike z zaposlenimi tega sodišča, saj jih obiskuje v prostorih sodišča ob rojstnih dnevih in okroglih jubilejih, bi utegnilo povzročiti dvom v korektnost postopka in nepristranskost odločanja v opisani zadevi, tako v očeh javnosti kot v očeh nasprotne pravdne stranke.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - mati stranke v postopku kot uslužbenka pristojnega sodišča - majhno sodišče - ugoditev predlogu
Okoliščina, ki lahko omaja zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč, je po prepričanju Vrhovnega sodišča dejstvo, da je mati toženca zaposlena pri Okrajnem sodišču v Brežicah, saj gre za relativno majhno sodišče z manjšim številom zaposlenih uslužbencev. Zato je v skladu s 67. členom ZPP Vrhovno sodišče za odločanje v tej zadevi določilo drugo stvarno pristojno sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - protipravno ravnanje nepristojnega sodišča - večje sodišče - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča v drugih postopkih - zavrnitev predloga
Po ustaljeni sodni praksi je videz nepristranskosti sojenja lahko okrnjen, če je stranka, sodnik ali bližnji svojec sodnika, ki sodniško službo opravlja na stvarno in krajevno pristojnem sodišču, če je to manjše sodišče, na katerem se vsi sodniki poznajo med seboj in videza nepristranskosti ne bi bilo mogoče zagotoviti niti z izločitvijo posameznih sodnikov (70. in 75. člen ZPP).
V obravnavanem primeru ne velja nič od navedenega: pristojno sodišče je največje okrožno sodišče v državi, druga toženka pa je sodnica največjega okrajnega sodišča v državi, pri čemer obe sodišči ne poslujeta v isti stavbi; da bi bile okoliščine, ki jih kot razloge za dvom v nepristranskost sojenja zatrjuje tožnik (kolegialni respekt, nenaklonjenost sojenja sodniškim kolegom in podobno) na pristojnem sodišču intenzivnejše kot na katerem drugem stvarno pristojnem sodišču, pa se ne trdi.
ZPP člen 17, 17/3, 19, 19/2, 25, 25/2. ZDSS-1 člen 5.
spor o pristojnosti - spor o pristojnosti med rednim in delovnim sodiščem - delovna nezgoda - odškodninski spor - pristojnost delovnega sodišča - spremenjene okoliščine - ustalitev pristojnosti
Ali bi bilo zakonsko besedilo drugega odstavka 19. člena ZPP mogoče razlagati tako, da ta zamejitev ne velja, če gre za kasneje spremenjene okoliščine, ki bi utemeljevale sklep o prekriti pravni praznini ter potrebi uporabe argumenta teleološke redukcije?
Odgovor na to vprašanje je negativen.
Okrajno sodišče v Ljubljani utemeljeno trdi, da se je pristojnost ustalila. Tako je zaradi pravila iz tretjega odstavka 17. člena ZPP, ki določa, da ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še naprej, če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - nestrinjanje z vodenjem postopka - zavrnitev predloga
Predlog se zavrne.
Navedbe predlagateljice, s katerimi utemeljuje svoj predlog, odražajo predvsem njeno nestrinjanje z načinom vodenja postopka v zvezi s postavitvijo izvedenca, posplošeno navedbo o pristranskosti sodnice, ker se je „pred razpravno dvorano pogovarjala z izvedenko“ in sklepom sodišča, da se izvedensko mnenje dopolni ustno in ne pisno. Te trditve pa same po sebi po mnenju Vrhovnega sodišča ne utemeljujejo razumnega dvoma v nepristranskost sodišča.