določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - varnostnik - manjše sodišče - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče za odločanje tudi v primerih, ko bi lahko stranki ali javnost zaradi specifičnega položaja katerega od udeležencev v postopku v razmerju do sodišča podvomili v nepristranskost vseh sodnikov določenega sodišča. Tak položaj je po oceni Vrhovnega sodišča podan tudi v obravnavanem primeru, ko je stranka v postopku varnostnik, ki službo opravlja na krajevno pristojnem sodišču, ter se s sodniki pozna in redno srečuje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - postopek osebnega stečaja - objektivna nepristranskost sodišča - dvom v nepristranskost sojenja - kazenska ovadba zoper stečajnega sodnika - izločitev vseh sodnikov oddelka pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Podana kazenska ovadba ne preseže ravni morebitne suspektnosti tega sodnika in zatorej ostaja v sferi dvoma v njeno tako imenovano subjektivno nepristranskost, kar je lahko le razlog za izločitev (6. točka 70. člena ZPP) oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, za tako imenovano nujno delegacijo (66. člen ZPP). Zato ta ne more biti hkrati še „drug tehten razlog“ za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dovoljenost predloga za delegacijo - ponoven predlog za delegacijo pristojnosti - ne bis in idem - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za delegacijo pristojnosti
Ne drži uvodna navedba v tu obravnavanem predlogu, da naj bi bil ta vložen zaradi novih dejstev, pač pa so ta obstajala že ob odločanju s sklepom z dne 7. 9. 2022. Ta odločitev pa pomeni procesno oviro za ponovno odločanje o isti stvari. Predlog je zato neutemeljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - dejansko prebivališče - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - ugoditev predlogu
V konkretnem primeru bi se postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotna udeleženka trenutno biva oziroma biva že od svojega zgodnjega otroštva in se po opisanih okoliščinah utemeljeno domneva, da bo bivala tam še daljši čas.
Razen tega je v skladu s petim odstavkom 11. člena ZNP-1 v primeru, ko ima udeleženec iz prvega do tretjega odstavka tega člena poleg stalnega bivališča tudi začasno bivališče v kakem drugem kraju in se da po okoliščinah domnevati, da bo tam prebival daljši čas, krajevno pristojno tudi sodišče začasnega bivališča udeleženca, to je v konkretnem primeru Okrajno sodišče na Ptuju.
ZPP člen 67. ZDZdr člen 41, 41/1, 75, 75/2, 77, 77/2.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - zaslišanje nasprotnega udeleženca - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče pritrjuje Okrajnemu sodišču v Ajdovščini, da se bo postopek, upoštevaje procesna pravila, ki veljajo v tovrstnih zadevah in stanje nasprotnega udeleženca, lažje opravil pred okrajnim sodiščem v kraju, kjer se nasprotni udeleženec trenutno nahaja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov in iz razloga smotrnosti - postopek osebnega stečaja - kazenska ovadba zoper stečajnega sodnika - izločitev vseh sodnikov oddelka pristojnega sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Do položaja, ko na predložitvenem sodišču ni več sodnikov, ki tam glede na ožjo specializacijo rešujejo stečajne zadeve, je prišlo zaradi izločitve teh sodnikov iz razloga dvoma v njihovo nepristranskost, ker so bile zoper njih s strani stečajnih dolžnikov vložene kazenske ovadbe. Vendar upoštevati je treba, da pravila o specializaciji po posameznih pravnih področjih omogočajo z letnim razporedom vnaprej določeno dodeljevanje zadev (prim. 14. in 15. člen Zakona o sodiščih, v nadaljevanju ZS), kar pa ne preprečuje možnosti izločitve sodnika zaradi izločitvenih ali odklonitvenih razlogov. Ker ZS niti kak drug zakon sodniških mest po posameznih pravnih področjih ne pozna, izločitev sodnikov, ki glede na ožjo specializacijo rešujejo stečajne zadeve, ni ovira, da zadeva ne bi bila dodeljena drugemu sodniku tega sodišča.
Okoliščina, da je bila podana kazenska ovadba, sama zase ni tehtni razlog za delegacijo pristojnosti. Drugačno stališče bi popačilo vsebino instituta delegacije pristojnosti in bi omogočalo njegovo zlorabo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS00064814
ZPP člen 24, 25, 25/2. ZIZ člen 40c, 41, 41/2, 41/5, 44, 44/2, 61, 62, 62/2, 166, 166/1, 266, 266/1, 266/4, 270. ZS člen 99a.
spor o pristojnosti - izključna pristojnost - izvršba na podlagi verodostojne listine - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pristojnost za odločanje o predlogu za začasno odredbo - akcesorni postopek - načelo formalne legalitete
Ker pravdni postopek, v katerem se bo vsebinsko odločalo o utemeljenosti upnikove terjatve, še ni bil uveden, je za začasno odredbo tudi v primerih, ko poteka postopek za izvršbo na podlagi verodostojne listine, še vedno pristojno samo tisto sodišče, ki bi bilo glede na predlagano izvršilno sredstvo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - dvom v nepristranskost sojenja - tožena stranka - sodišče - pravna oseba - Republika Slovenija - zavrnitev predloga
Sodišče ni pravna oseba in zato tudi ne stranka postopka. Stranka postopka je RS. Če ni posebnih okoliščin, ki bi vzbujale dvom v nepristranskost sodišča, ni razloga za prenos pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - načelo ekonomičnosti - združitev pravd v skupno obravnavanje - pogoji za združitev zadev v skupno obravnavanje - odškodnina zaradi zdravniške napake - ugoditev predlogu
Škoda se odraža v poslabšanju zdravja konkretnega oškodovanca – gre torej za eno telesno in duševno trpljenje. To hkrati pomeni, da je v obeh postopkih tako po dejanski kot po pravni plati pričakovati kompleksno obravnavanje vzročne zveze, zlasti razmejitev vzrokov enega in drugega povzročitelja.
Vse navedeno kaže, da je predlog za prenos pristojnost, ki bo omogočil združitev postopkov, smotrn. Hipoteza predlagatelja, da so izpolnjeni pogoji iz 300. člena ZPP, je visoko verjetna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - načelo ekonomičnosti - prebivališče tožnika - zaslišanje priče - prebivališče strank in prič - naslov za vročanje - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče ugotavlja, da niso podane okoliščine za prenos pristojnosti iz Okrajnega sodišča v Mariboru na v predlogu navedenimi okrajnimi sodišči v Velenju, Žalcu ali Celju. Res je sicer, da je tožnikovo bivališče v Žalcu, obravnavani dogodek se je pripetil v Velenju, do sedaj so predlagane tri priče, zaposlene pri delodajalcu tožnika v Velenju, kamor jih je treba vabiti in je toženi stranka treba sodna pisanja vročati na naslov njene poslovne enote v Celju. Vendar pa te okoliščine niso takšne, ki bi izkazovale, da bo postopek pri drugem sodišču bistveno enostavnejši in cenejši. Naslov, na katerega je treba toženi stranki vročati pošiljke, glede na določbo 67. člena ZPP ni pravno pomemben. Prav tako ne, koliko časa bi porabili tožnik in priče za vožnjo do sodišča na relativno ožjem področju, kjer se nahajajo vsa v predlogu navedena sodišča. Ogled na kraju samem pa niti še ni bil predlagan in gre zgolj za hipotetično okoliščino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS00064082
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2, 32, 32/2, 32/2-6. ZS člen 103, 103/2.
spor o pristojnosti - spor iz avtorske pravice - avtorski sorodna pravica - nadomestilo za javno priobčitev fonogramov - izključna krajevna pristojnost
Tožeča stranka kot kolektivna organizacija za proizvajalce fonogramov in glasbene izvajalce vtožuje denarna nadomestila za javno priobčevanje komercialnih fonogramov. Gre torej za spor iz avtorskim sorodnih pravic (pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov). Po določbi 6. točke drugega odstavka 32. člena ZPP je za take spore stvarno pristojno okrožno sodišče ne glede na vrednost spornega predmeta. Z določbo drugega odstavka 103. člena ZS pa je za primer sporov iz intelektualne lastnine določena izključna krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nekdanji uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - vpisničarka - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je bila druga nasprotna udeleženka 38 let zaposlena kot vpisničarka na Okrajnem sodišču v Kopru, od tega najmanj od leta 2005 do upokojitve v leta 2017 na nepravdnem oddelku, pred katerim je v teku konkretna zadeva, bi utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja, tako v očeh javnosti kot v očeh strank postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Zgolj nezadovoljstvo toženca z Okrajnim sodiščem v Brežicah in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - večje sodišče - sodnik pristojnega sodišča kot priča v postopku - zaslišanje sodnika kot priče - zavrnitev predloga
Pristojno sodišče s kar 37 sodniki nikakor ni manjše sodišče, zato ne gre že po naravi stvari za večjo medsebojno povezanost zaposlenih na njem. Okoliščina, da je predlagana priča sodnik pristojnega sodišča, tako sama po sebi ne vzbuja razumnega dvoma o zmožnosti nepristranskega sojenja vseh sodnikov tega sodišča. Sodniki namreč odločajo na podlagi ustave in zakonov ter morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (3. člen ZS ter 2. in 37. člen ZSS). V morebitnih posameznih primerih tesnejših prijateljskih odnosov, ki bi presegali običajno službeno znanstvo, pa se videz nepristranskosti sojenja lahko zagotavlja v okviru pravnega instituta izločitve po 70. členu ZPP.
predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Okoliščina, da je sin bivše predsednice sodišča prve stopnje, ki je do leta 2013 opravljala navedeno funkcijo, ne predstavlja tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Bivša predsednica sodišča prve stopnje je bila kot višja sodnica svetnica z dnem 1. 1. 2014 iz sodišča prve stopnje premeščena na sodišče druge stopnje, kar pomeni, da že devet let ne opravlja zgoraj omenjene funkcije. Poleg tega se je na sodišču prve stopnje v času od 1. 1. 2014 zamenjala velika večina sodnic in sodnikov, ki sodijo v delovnih sporih.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - dolgotrajnost postopka - kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - zavrnitev predloga
Morebitna kršitev pravice do sojenja do brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave), ni razlog, ki bi utemeljeval prenos pristojnosti po 67. členu ZPP. Za morebitno kršitev pravice sojenja brez nepotrebnega odlašanja ima stranka namreč na voljo druga pravna sredstva, predvidena v Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Ker torej razlog za prenos pristojnosti ni podan oziroma predlog ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi - spor o pristojnosti - negativni kompetenčni spor - razmejitev pristojnosti med okrajnim in okrožnim sodiščem - zavrženje predloga
Če sodišče splošne pristojnosti, ki mu je bila zadeva „odstopljena“ po razveljavitvi sklepa o izvršbi kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, meni, da je za odločanje o zahtevku pristojno sodišče splošne pristojnosti druge vrste, se mora s sklepom izreči za nepristojno in zadevo odstopiti temu sodišču. Vrhovnemu sodišču bo zadeva v odločanje o sporu o pristojnosti lahko predložena šele tedaj, če bi tudi sodišče, ki mu bo zadeva odstopljena v sojenje, odklonilo svojo pristojnost z utemeljitvijo, da bi moralo o zahtevku odločati sodišče, ki se je izreklo za nepristojno (okrajno namesto okrožnega).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sodnik porotnik pri pristojnem sodišču kot stranka v postopku - organizacijska enota pristojnega sodišča - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je tožnik po tožbi sodnik porotnik na Okrožnem sodišču v Murski Soboti, v katerega okrožje spada tudi Okrajno sodišče v Murski Soboti, ki bi odločalo o tožbenih zahtevkih v tej pravdi, organizacijska enota navedenega okrožnega sodišča. Ta okoliščina bi lahko vzbudila dvom v objektivno nepristranskost sodečega sodišča.
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja - sodnik pristojnega sodišča stranka v postopku - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ugotavlja, da je v predlogu izpostavljena okoliščina, da je tožena stranka sodnik sodišča, pri katerem teče postopek, taka, da bi vzbujala dvom v nepristranskost sodišča in tako brez dvoma tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče.