postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi - spor o pristojnosti - potrošniški spor - ugovor krajevne pristojnosti - ustalitev krajevne pristojnosti
Sodišče se lahko po uradni dolžnosti (ob predhodnem preizkusu tožbe) sámo izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno (drugi odstavek 22. člena ZPP). Ker v obravnavani zadevi ni podana izključna krajevna pristojnost nobenega sodišča, je treba šteti, da sta pravdni stranki s tem, ko se nista pritožili zoper sklep z dne 12. 4. 2022, s katerim je Okrajno sodišče v Ljubljani (COVL) razveljavilo sklep o izvršbi in določilo pristojnost Okrajnega sodišča v Kopru, pristali na krajevno pristojnost Okrajnega sodišča v Kopru.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - dvom v pristranskost sodišča - svaštvo med stranko in sodnikom pristojnega sodišča - tast/tašča - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je v podobnem svaštvenem razmerju stranke v predhodni zadevi že preneslo pristojnost na drugo sodišče. A tam je šlo za pravdni postopek, tu pa za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - odškodnina zaradi sojenja v nerazumnem roku - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - dvom v pristranskost sodišča - okrajno sodišče - organizacijska enota - zavrnitev predloga
Trditev tožeče stranke, da naj bi bilo okrožno sodišče nadrejeno sodišče okrajnemu sodišču, ne morejo izpodbiti videza objektivne nepristranskosti Okrajnega sodišča v Murski Soboti, v katerega dvomi tožeča stranka. Sodniki sodišč sodijo na podlagi Ustave in zakona in so v tem pogledu neodvisni in samostojni. V primeru nezadovoljstva katere od pravdnih strank z odločitvijo pa so na razpolago ustrezna pravna sredstva na pristojna pritožbena sodišča, kot tudi izredna pravna sredstva na Vrhovno sodišče. Okrožno sodišče pri sojenju tudi ni nadrejeno okrajnemu sodišču – vsako od teh sodišč odloča v okviru svojih pristojnosti, pravna sredstva pa z odločitvijo nezadovoljna stranka vloži na višje sodišče. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da se okoliščina, da je okrajno sodišče organizacijska enota okrožnega sodišča, nanaša samo na nekatere vidike organizacijskega poslovanja sodišča, glede bistvenega, glede sojenja, pa sta obe sodišči popolnoma samostojni in neodvisni, kar velja tudi za sodnike enega in drugega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dovoljenost predloga za delegacijo - ponoven predlog za delegacijo pristojnosti - nedovoljen predlog - res iudicata - ne bis in idem - zavrženje predloga za delegacijo pristojnosti
Dolžnik je vložil ponoven predlog za delegacijo pristojnosti, ki je v pravno bistvenih prvinah enak prejšnjemu, tako da gre za pravno identično vlogo.
Po drugem odstavku 319. člena ZPP mora sodišče ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena, okoliščina, da je tako, pa predstavlja procesno oviro za novo sojenje o pravno identični vlogi. Takšno vlogo je bilo zato treba skladno z omenjeno določbo ZPP zavreči.
ZNP-1 člen 11, 11/6. ZMZPP člen 48, 48/3, 78, 78/1.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - razglasitev pogrešanca za mrtvega - splošna krajevna pristojnost - izključna pristojnost slovenskega sodišča - lega nepremičnine
V konkretnem primeru ni mogoče ugotoviti niti državljanstva niti (zadnjega) stalnega ali začasnega prebivališča pogrešanca. Je pa pogrešanec vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik nepremičnine v k. o. 2314 ...
Ker po doslej zbranih podatkih ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Novi Gorici. Pri tem je upoštevalo, da se na območju tega sodišča nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešanec vpisan kot lastnik.
Ker se je okrajno sodišče izreklo za stvarno nepristojno šele s sklepom, ki je bil izdan po razpisu glavne obravnave, je o svoji nepristojnosti glede na drugi odstavek 19. člena ZPP sklepalo prepozno. Zato je prišlo do ustalitve stvarne pristojnosti pri tem sodišču.
Iz tožnikovih navedb ne izhaja, da je bil pri toženki v delovnem razmerju, ampak v pogodbenem razmerju, s katerim utemeljuje premoženjskopravni zahtevek za vračilo plačanega zneska za usposabljanje. To ni vsebina delovnega spora po b) točki prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, ki je določen kot spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki. Ne gre tudi za kakšen drug spor iz 5. člena ZDSS-1, ki določa stvarno pristojnost delovnega sodišča v individualnih delovnih sporih.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - zakonec/izvenzakonski partner sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku - podpredsednik sodišča - majhno sodišče - ugoditev predlogu
Med druge tehtne razloge, ki lahko utemeljujejo prenos pristojnosti, je treba na podlagi ustaljene sodne prakse šteti tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča.
V konkretnem primeru so take okoliščine izkazane. Tožeča stranka je namreč zunajzakonska partnerica podpredsednika Okrožnega sodišča na A., ki je po Sodnem redu dodeljen na pravdni oddelek naslovnega sodišča. Gre za manjše sodišče z manjšim številom zaposlenih sodnikov, ki se dnevno srečujejo, izmenjujejo informacije in so vsakodnevno v stiku ter poznajo njihove družine.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja - objektivna nepristranskost sodišča - sorodstveno razmerje stranke z uslužbencem sodišča - hči stranke v postopku kot uslužbenka pristojnega sodišča - ugoditev predlogu
Toženčeva hčerka je, kot izhaja iz javno objavljenih podatkov na spletu, zaposlena na oddelku višjega sodišča, ki bi odločalo o tožnikovi pritožbi. To je razlog za prenos pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00060122
ZNP-1 člen 11, 11/6. ZMZPP člen 48, 48/3, 78.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - razglasitev pogrešanca za mrtvega - splošna krajevna pristojnost - izključna pristojnost slovenskega sodišča - lega nepremičnine
V konkretnem primeru ni mogoče ugotoviti niti državljanstva niti (zadnjega) stalnega ali začasnega prebivališča nasprotnega udeleženca, zato po doslej zbranih podatkih ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. in 78. člen ZMZPP). Vrhovno sodišče je v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 odločilo, da se kot krajevno pristojno sodišče za odločanje v tej nepravdni zadevi določi Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da je v zemljiško knjigo na območju tega sodišča vpisana lastninska pravica nasprotnega udeleženca pri nepremičnini parc. št. ... k. o. 2249 Volče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja - objektivna nepristranskost sodišča - odškodninska odgovornost sodnika za odločanje v postopku - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - majhno sodišče - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče na predlog pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če so za to podani tehtni razlogi.
Takšen razlog je po prepričanju Vrhovnega sodišča tudi okoliščina, da je stranka postopka sodnik, ki sodniško funkcijo opravlja prav na pristojnem sodišču, še posebej, če gre za sodišče z manjšim številom sodnikov, ki se dnevno srečujejo, družijo in med seboj posvetujejo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja - objektivna nepristranskost sodišča - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je stranka postopka sodnica, ki še vedno opravlja sodniško funkcijo tudi na Okrožnem sodišču v A., čeprav je sedaj predsednica Okrajnega sodišča v B., utegne povzročiti dvom v korektnost postopka in nepristranskost odločanja Okrožnega sodišča v A.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - odškodninski spor - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - konkretizacija okoliščin - nezadovoljstvo stranke z odločitvami sodišča - zavrnitev predloga
Tožnik v tožbi navaja, da "glede na to, da je druga toženka okrajna sodnica v Ljubljani", v skladu z 67. členom ZPP predlaga delegacijo tako, da se v postopku določi drugo krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo sposobno izvesti postopek. Po presoji Vrhovnega sodišča je tožbene navedbe razumeti tako, da protipravno ravnanje očita (le) drugi toženki. Te okoliščine pa ne predstavljajo tehtnega razloga za prenos pristojnosti na drugo sodišče, saj obravnavana zadeva poteka pred drugim sodiščem, pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Če je tožnik menil, da tudi druge okoliščine predstavljajo razlog za prenos pristojnosti, bi te okoliščine moral ustrezno konkretizirati, pa jih ni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja - objektivna nepristranskost sodišča - sorodstveno razmerje stranke z uslužbenko sodišča - sestra stranke v postopku kot uslužbenka pristojnega sodišča - strokovni sodelavec - majhno sodišče - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je toženka sestra strokovne sodelavke, ki opravlja pri krajevno pristojnem relativno majhnem sodišču ob upoštevanju v predlogu opisanega načina povezanosti med zaposlenimi, predstavlja tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - rokovni predlog - delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Razumeti je, da predlagatelj Višjemu sodišču v Mariboru očita strokovne napake v že zaključenih sodnih postopkih. Zgolj to za razumen dvom o pristranskosti sodnega odločanja Višjega sodišča v Mariboru ne zadošča.
vpisi v sodni register - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - dvom v nepristranskost sojenja - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - nestrinjanje s pravnimi stališči sodnikov - pravica do zakonitega (naravnega) sodnika - letni razpored sodnikov - zavrnitev predloga
Predlagatelja navajata, da so sodniki oziroma sodniki, ki so prej sestavljali senat (od katerih dva sestavljata tudi sedanji senat), sledili osnovni odločitvi (ki je po njunem mnenju napačna), ki so jo (ne glede na pritožbene očitke) potrjevali v vseh nadaljnjih postopkih. Toda očitki, da naj bi bile te in nekatere druge s predlagateljema povezane odločitve napačne (oziroma v nasprotju z zakonsko določbo), ne utemeljujejo drugih tehtnih razlogov iz 67. člena ZPP. To, da so ti sodniki (od katerih dva sestavljata tudi sedanji senat) zavzemali enaka (za predlagatelja neugodna) pravna stališča, za razumen dvom o pristranskosti vseh sodnikov Višjega sodišča v Celju ne zadošča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča imajo udeleženci sodnih postopkov na razpolago druga pravna sredstva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - nestrinjanje z vodenjem postopka - zavrnitev predloga
Predlog se zavrne.
Navedbe predlagateljice, s katerimi utemeljuje svoj predlog, odražajo predvsem njeno nestrinjanje z načinom vodenja postopka v zvezi s postavitvijo izvedenca, posplošeno navedbo o pristranskosti sodnice, ker se je „pred razpravno dvorano pogovarjala z izvedenko“ in sklepom sodišča, da se izvedensko mnenje dopolni ustno in ne pisno. Te trditve pa same po sebi po mnenju Vrhovnega sodišča ne utemeljujejo razumnega dvoma v nepristranskost sodišča.