določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev predloga
Zgolj nezadovoljstvo toženke s posameznimi sodnicami Okrajnega sodišča v Celju in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zaslišanje osebe, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - lažja izvedba postopka - ugoditev predlogu
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Upoštevaje, da ima nasprotni udeleženec začasno prebivališče v Domu upokojencev Podbrdo, enota Petrovo Brdo, je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotni udeleženec v resnici biva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - preuranjen predlog - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za delegacijo
Osnovna predpostavka, da sodišče sploh lahko vsebinsko odloča o predlogu za prenos pristojnosti, je, da predlagatelj predlaga drugo sodišče in ne tisto, pri katerem se zadeva že vodi. Ker niti ta (samoumevna) predpostavka ni podana (zadeva Dn 143449/2019 se namreč sploh še ne vodi pred nobenim sodiščem, ker še ni na vrsti), Vrhovno sodišče nima o čem odločati.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2, 46, 47, 69, 69/1, 69/3, 69/4. ZIZ člen 62, 62/2.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - sporazum o krajevni pristojnosti - veljavnost sporazuma - pravočasnost - splošna krajevna pristojnost
V obravnavanem postopku, ki je izšel iz izvršilnega, sporazum o krajevni pristojnosti ni bil sklenjen pred vložitvijo tožbe oziroma predloga za izvršbo. Sporazum pravdnih strank je nastal šele med postopkom, in sicer na podlagi odgovora na dopolnitev tožbe, tožničine prve pripravljalne vloge ter toženčeve prve pripravljalne vloge. Zato ne gre za pravočasen sporazum o krajevni pristojnosti, kot ga predvideva 69. člen ZPP in ga torej ni mogoče upoštevati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sorodstveno razmerje stranke z uslužbencem sodišča - strokovni sodelavec - večje sodišče - okoliščine konkretnega primera - zavrnitev predloga
Skladno s sodno prakso je res lahko v primeru majhnega sodišča okrnjen videz njegove nepristranskosti, če je pri njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik, vendar pa je vedno treba imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera. V obravnavani zadevi je pomembno, da predloga ni podal dolžnik kot nasprotna stranka, temveč pristojno sodišče sámo, ki nikakor ni manjše sodišče, saj je največje okrajno sodišče v državi, tako da ne gre že po naravi stvari za večjo medsebojno povezanost zaposlenih na njem. Nadalje je upnikov sin kot del sodnega osebja javni uslužbenec in ne funkcionar v pomenu nosilca sodne veje oblasti. Prav tako ni videti, da bi bil z zadevo doslej že v stiku, pri čemer sodno osebje izvršilnega oddelka pristojnega sodišča šteje kar 67 zaposlenih. Sporno okoliščino je tako (tudi v nadaljevanju) mogoče nadzirati z ustrezno organizacijo delovnega procesa oziroma je v morebitnih posameznih primerih tesnejših odnosov, ki bi presegali običajno službeno znanstvo, mogoče zagotoviti videz nepristranskosti sojenja v okviru procesnega instituta izločitve po 70. in 75. členu ZPP.
Predlog Okrožnega sodišča v Mariboru za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča je utemeljen. Tožnik namreč zatrjuje, da mu je škodo povzročila prav sodnica na kazenskem oddelku Okrožnega sodišča v Mariboru, zato bi bilo neprimerno, če bi kateri od njenih kolegov s pravdnega oddelka moral opraviti presojo morebitne protipravnosti njenega ravnanja med vodenjem kazenskega postopka. Ne zadostuje namreč, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora to odražati tudi navzven. Vtis pristranskosti bi se ustvaril predvsem pri tožniku, že to pa je utemeljen razlog, da se za odločanje določi drugo stvarno pristojno sodišče. Ob upoštevanju stalnih prebivališč strank se v skladu z načelom ekonomičnosti postopka za odločanje v tej zadevi določi Okrožno sodišče v Celju
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - sedež in prebivališče pravdnih strank - načelo ekonomičnosti - ugoditev predlogu
Ker imajo vsi tožniki stalno prebivališče prijavljeno v Ljubljani in se v Ljubljani nahaja tudi stanovanjska hiša, v zvezi s katero poteka spor zaradi stroškov upravljanja in vzdrževanja je očitno, da bo postopek s petnajstimi tožniki s stalnim prebivališčem v Ljubljani lažje, hitreje in z nižjimi stroški postopka izpeljati pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nekdanji uslužbenec sodišča kot stranka v postopku - organizacijska enota pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
V konkretnem primeru je bila tožnica zaposlena na Okrajnem sodišču v Kopru in je ohranila stike z zaposlenimi tega sodišča. Gre za organizacijsko enoto Okrožnega sodišča v Kopru, ki je pristojno za sojenje v konkretni zadevi. Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno. Zgolj organizacijska povezanost Okrajnega sodišča v Kopru s stvarno in krajevno pristojnim Okrožnim sodiščem v Kopru ne pomeni razloga, zaradi katerega bi bilo lahko ogroženo zaupanje strank in javnosti v nepristranskost sojenja.
Organizacijska povezava je omejena predvsem na področje sodne uprave, pri sojenju pa sta sodišči samostojni in neodvisni. Enako velja tudi za prostorsko povezanost. Gre namreč za večji sodišči, zato ni nujno, da se je tožnica pri svojem delu in ob obiskih intenzivneje srečevala tudi z zaposlenimi Okrožnega sodišča v Kopru. Tega toženka tudi ne navaja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - čistilka sodišča kot stranka v postopku - svaštvo stranke z uslužbencem pristojnega sodišča - vpisničarka - ugoditev predlogu
Zaradi izjemne narave ukrepa iz 67. člena ZPP je treba okoliščine, ki naj bi utemeljile prenos pristojnosti sicer presojati strogo, a je okoliščina, da sta tako druga nasprotna udeleženka, kakor tudi snaha nasprotnih udeležencev zaposleni na krajevno pristojnem sodišču, tehten razlog za delegacijo, saj ta okoliščina lahko v očeh zunanjega opazovalca zbudi dvom v nepristranskost sojenja.
spor o pristojnosti - nepravočasnost ugovora stvarne in krajevne pristojnosti - prepozen odgovor na tožbo - prepozen ugovor - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori)
Prepozna vloga je procesno neupoštevna. Čim je tako, ima Okrajno sodišče v Ljubljani prav, ko zatrjuje, da je podan položaj, kakor da bi se sodišče po uradni dolžnosti izreklo za krajevno in stvarno nepristojno. Ker je tako, Okrožno sodišče v Murski Soboti ni imelo podlage, da se izreče za stvarno nepristojno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nekdanji uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče ocenjuje, da zgolj dejstvo, da je bila dolžnica dalj časa zaposlena na sodišču, ki obravnava zadevo, v kateri je stranka v postopku, ne pomeni tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za postopanje v zadevi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - strojepiska - ugoditev predlogu
Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu sicer ne sodi v množico najmanjših sodišč v državi. Gre za srednje veliko sodišče. Ob dodatni okoliščini, da je toženka ne le strojepiska na tem sodišču, marveč da deluje prav na civilno pravnem oddelku tega sodišča, je po presoji Vrhovnega sodišča izpolnjen pogoj za prenos pristojnosti zaradi zagotavljanja videza nepristranskosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - policist kot stranka v postopku - sodni izvedenec kot stranka v postopku - sorodnik stranke nekdanji sodni izvedenec - zavrnitev predloga
Dejstvo, da je toženka policistka, ki se s sodniki srečuje le službeno (ob privedbah obdolžencev v kazenskih postopkih), po merilu razumnega človeka ne more vzbuditi resnega dvoma v nepristranskost sodišča.
Objektivne nepristranskosti pa ne more zamajati niti dejstvo, da je toženkin oče bil sodni izvedenec. Sodni izvedenci niso imenovani le za določeno sodišče, pač pa za območje cele države in lahko sodelujejo s sodniki vseh sodišč v državi. Pogostejše sodelovanje v postopkih pri posameznem sodišču pa ni takšen razlog, da bi povzročil realen dvom v nepristranskost sojenja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sodnica pristojnega sodišča sorodnica stranke v postopku - majhno sodišče - ugoditev predlogu
Ker je tožnik sin sodnice, ki opravlja sodniško službo na Okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici, ki po letnem razporedu sodnikov odloča v kazenskih in zapuščinskih zadevah in ker zaradi organizacije dela in majhnosti sodišča z njo sodelujejo vsi zaposleni, zaradi majhnosti kolektiva pa odnosi med zaposlenimi niso le običajne službene narave, temveč tudi prijateljske, Vrhovno sodišče ocenjuje, da te okoliščine pomenijo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za postopanje v zadevi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - strokovni sodelavec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je dolžnik zaposlen kot strokovni sodelavec na Višjem sodišču v Ljubljani, ki bi moralo odločati o njegovi pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, je tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo višje sodišče. Tako je Vrhovno sodišče v pravdni zadevi med istima strankama odločilo že s sklepom I R 17/2022 z dne 2. 3. 2022. Razlog, ki je utemeljeval prenos pristojnosti v pravdni zadevi, je toliko bolj utemeljen v izvršilni zadevi, saj je dolžnik strokovni sodelavec prav na izvršilnem oddelku Višjega sodišča v Ljubljani.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - dokazni postopek - dokaz z zaslišanjem prič - zaslišanje strank - prebivališče strank in prič - sedež pooblaščenca - oddaljenost sodišča - lažja izvedba dokaznega postopka - ugoditev predlogu
Dokazni postopek bo glede na že podane dokazne predloge obsegal zaslišanje toženca, zastopnika tožnice ter štirih prič. Na območju Črnomlja ima prebivališče le toženec (ki sicer pri izvedbi postopka pred Okrajnim sodiščem v Črnomlju ne vztraja), med tem ko imajo tožničin zastopnik in tri priče prebivališče v Lendavi, ena pa v Celju. Prav tako imata občutno krajšo pot do Okrajnega sodišča v Lendavi kot do Okrajnega sodišča v Črnomlju tudi pooblaščenca obeh pravdnih strank (odvetnika v Murski Soboti oziroma Mariboru). Glede na navedeno Vrhovno sodišče ocenjuje, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred Okrajnim sodiščem v Lendavi kot pa pred Okrajnim sodiščem v Črnomlju.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zaslišanje osebe, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost - dejansko prebivališče - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - lažja izvedba postopka - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da se bo postopek, ki ga bo opravilo drugo stvarno pristojno sodišče – Okrajno sodišče na Ptuju lažje in ceneje opravil na tem sodišču. Razen tega je v skladu z določbo petega odstavka 11. člena ZNP-1 izkazana tudi pristojnost tega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nekdanji strokovni sodelavec kot stranka v postopku - delegacija pristojnosti glede sojenja na prvi stopnji - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče poudarja, da o delegaciji pristojnosti ni mogoče odločati vnaprej – o morebitnem predlogu za delegacijo pritožbenega sodišča bo mogoče odločati šele, ko in če bo vložena pritožba. Vrhovno sodišče se je ob odločanju o predlogu za prenos pristojnosti zato omejilo izključno na pristojnost sodišča prve stopnje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nekdanji sodnik pristojnega sodišča kot priča v postopku - zavrnitev predloga
Okoliščina, da bo sodišče v postopku kot pričo zaslišalo notarko, ki je bila v preteklosti sodnica tega sodišča, po oceni Vrhovnega sodišča ne bo prizadelo niti nepristranskosti sojenja niti zunanjega videza o tem, da je sojenje nepristransko. Drugače bi lahko bilo, če bi bila notarka stranka postopka.