določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - predsednik okrožnega sodišča kot stranka v postopku pred okrajnim sodiščem - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je (sedaj) dolžnik predsednik Okrožnega sodišča v ..., ki se dnevno srečuje tudi s sodniki Okrajnega sodišča v ..., ki (lahko) o zadevi odločajo, saj sta obe sodišči v isti sodni stavbi (kar pomeni, da so se med predsednikom Okrožnega sodišča v ... in sodniki Okrajnega sodišča v ... vzpostavila tesnejša razmerja, kot so sicer značilna za sodnike, zaposlene na različnih sodiščih) utegne povzročiti dvom v korektnost postopka in nepristranskost odločanja Okrajnega sodišča v ...
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - svaštvo med stranko in sodnikom pristojnega sodišča - podpredsednik sodišča - ugoditev predlogu
Osebno nastopanje podpredsednika Okrožnega sodišča v Novi Gorici ali nastopanje z njim svaštveno in sorodstveno povezanih oseb je Vrhovno sodišče že v več zadevah prepoznalo kot okoliščino, ki bi lahko okrnila videz nepristranskosti sodišča. Zato je enako storilo tudi v tej zadevi ter na podlagi pooblastila iz 67. člena ZPP pristojnost za odločanje preneslo na Okrajno sodišče v Sežani.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - denarna odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - protipravno ravnanje pristojnega sodišča - ugoditev predlogu
Tožnik utemeljeno opozarja, da njegov zahtevek temelji na Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO). Ker so pravno relevantna dejstva, od katerih je odvisna odločitev o takšnem tožbenem zahtevku, poprejšnja ravnanja tako strank kot samega sodišča po ZVPSBNO, je utemeljen sklep, da bi ugotavljanje in presojanje teh dejstev s strani istega sodišča omajalo videz nepristranskosti sojenja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Določitev drugega sodišča ne pride v poštev, ko za uresničitev pravnih interesov procesnih udeležencev obstajajo drugi pravni instituti. Tožnikovo nezadovoljstvo z dosedanjimi odločitvami Višjega sodišča v Ljubljani tako ne more utemeljevati prenosa pristojnosti na drugo pritožbeno sodišče.
Med razloge za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče ne spadajo tudi okoliščine, ko so odločitve sodišč v posamičnih postopkih vezane na vprašanje zatrjevane tožnikove procesne sposobnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - načelo ekonomičnosti postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - dejansko prebivališče - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - zaslišanje osebe, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost - ugoditev predlogu
Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti postopka zagotoviti njegovo večjo smotrnost in Vrhovno sodišče ocenjuje, da je ta razlog v obravnavani zadevi podan glede na to, da je sedanje bivališče udeleženca, ki ga je v postopku treba obvezno zaslišati in pregledati, v Lenartu v Slovenskih goricah. Očitno je, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred Okrajnim sodiščem v Lenartu kot pa pred Okrajnim sodiščem na Jesenicah.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - dvom v nepristranskost sojenja - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Pravila o delegaciji pristojnosti so izjema od zakonskih določb o stvarni in krajevni pristojnosti, zato jih je treba razlagati restriktivno. Dolžnika svoj predlog utemeljujeta z nestrinjanjem s cenitvijo nepremičnine in domnevo o dogovarjanju pristojnega sodišča z upnikom, vendar takšen dvom o nepristranskosti pristojnega sodišča ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti. Če bi bil utemeljen, bi bil to razlog za izločitev sodnice (72. in 73. člen ZPP), presoja utemeljenosti takega predloga pa ni v pristojnosti Vrhovnega sodišča. Iz spisa je sicer razvidno, da je bil predlog dolžnikov za izločitev sodnice z dne 19. 5. 2022 zavrnjen s sklepom Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu Su 68/2022 z dne 1. 6. 2022. Tudi sicer institut delegacije pristojnosti ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za sodnikovo nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in kadar so izpolnjeni pogoji tudi izredna) pravna sredstva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - izpodbijanje sklepov skupščine - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča - tožba zoper Republiko Slovenijo - pravica do zakonitega (naravnega) sodnika - letni razpored sodnikov - zavrnitev predloga
Razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP ni nestrinjanje s stališči, na katerih so utemeljene posamezne sodne odločitve.
Tudi dejstvo, da naj bi predlagateljica pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani zoper Republiko Slovenijo vložila tožbo, s katero zahteva povrnitev škode, ki naj bi ji nastala zaradi ravnanja Okrožnega sodišča v Celju in Višjega sodišča v Celju, samo po sebi ne zadošča za utemeljenost predloga.
Določba prvega odstavka 71. člena ZS daje predsednikom sodišč izključno pooblastilo za sprejem letnega razporeda sodnikov, s katerim se med drugim določi ključ za sestavo senatov. Vendar pa te določbe ne gre oceniti kot protiustavne oziroma nasprotujoče 23. členu Ustave. Sistemska ureditev oblikovanja senatov za odločanje (katere sestavni del je med drugim tudi predsednikov sprejem letnega razpreda sodnikov) namreč zagotavlja obstoj vnaprejšnjih objektivnih pravil za izbiro sodnika za odločanje v konkretni zadevi, kar je z vidika pravice posameznika do naravnega sodnika bistvenega pomena.
Zgolj to, da naj bi bil na gospodarskem oddelku Višjega sodišča v Celju le en senat, zaradi česar o pritožbah v postopkih, v katerih je udeležena predlagateljica, odloča ta senat, je mogoče pripisati navedenim okoliščinam, ki se upoštevajo pri sprejemu letnega razporeda dela, in pa pravilom Sodnega reda, po katerih se zadeva na posameznem pravnem področju, dodeljuje sodnikom, ki so na to področje razporejeni (splošno pravilo o dodeljevanju zadev iz 156. člena Sodnega reda); samo po sebi to ne utemeljuje očitkov o kršitvi pravice do naravnega sodnika.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje sodnika - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Iz tožbe je razvidno, da tožnice uveljavljajo odškodnino zoper državo (tudi) zaradi domnevno protipravnega ravnanja sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani. Tako ni primerno, da bi sodniki istega sodišča presojali o protipravnosti ravnanja svojih kolegov, saj bi to lahko vzbudilo dvom v objektivno nepristranskost ljubljanskega višjega sodišča. Navedeno je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - predlog sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - zakonska zveza med uslužbenko sodišča in stranko v postopku - poznanstvo med zakoncem stranke v postopku in sodniki pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Upnikova žena ni več zaposlena pri pristojnem sodišču, temveč pri Okrožnem sodišču v Kopru. Stiki zaposlenih pristojnega sodišča z njo, ki potekajo v okviru službe oziroma med odmori ter okoliščina, da so zaposlenim pristojnega sodišča stranke obravnavane zadeve znane, ne pomenijo tehtnega in utemeljenega razloga, ki bi pri razumnem posamezniku ter v očeh javnosti lahko vzbudil dvom v nepristranskost sojenja vseh sodnikov tega sodišča. Sodniki namreč odločajo na podlagi ustave in zakonov ter morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (3. člen ZS ter 2. in 37. člen ZSS). V morebitnih posameznih primerih tesnejših prijateljskih odnosov, ki bi presegali običajno službeno znanstvo, pa se videz nepristranskosti sojenja lahko zagotavlja v okviru pravnega instituta izločitve po 70. in 75. členu ZPP. Ob pojasnjenem tudi okoliščina, da je nekdanja uslužbenka pristojnega sodišča predlagana kot priča, ne vzpostavlja tveganja krnitve videza objektivne nepristranskosti tega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom in odločitvami pristojnega sodišča v drugih postopkih - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je senat v drugi zadevi pred istim sodiščem v pritožbenem postopku že odločal o zahtevkih strank, oziroma, da je sodišče glede posameznih dejstev in pravnih stališč, ki so lahko pravno pomembna tudi pri odločanju v predmetni zadevi, že zavzelo stališče in se do njih že opredelilo v navedeni drugi zadevi, ne more predstavljati posega v videz nepristranskosti sodišča. Gre za polje sodniškega odločanja, ki je lahko predmet strokovne presoje in preizkusa v postopkih rednih in izrednih pravnih sredstev, ne predstavlja pa okoliščin, ki bi lahko okrnile videz nepristranskosti sojenja v predmetni zadevi, ki se obravnava pred istim višjim sodiščem.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sodnik sodišča iz okrožja pristojnega sodišča kot stranka v postopku - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča - ugoditev predlogu
Okoliščino, izpostavljeno v predlogu, da se sodniki družijo na sodniških šolah, na drugih izobraževanjih in srečanjih enotnega pravdnega oddelka v okviru okrožja Okrožnega sodišča v Celju, po stališču Vrhovnega sodišča predstavlja takšen razlog, ki ga je mogoče subsumirati pod zakonsko besedilo „drugi tehtni razlogi“.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom sodišč - dolgotrajnost postopka - zavrnitev predloga
Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.
Navedbe nasprotne udeleženke, s katerimi utemeljuje svoj predlog, odražajo predvsem njeno osebno prizadetost zaradi dolgotrajnosti postopka. Te trditve pa same po sebi ne utemeljujejo razumnega dvoma v nepristranskost sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - procesna sposobnost stranke - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Zaradi izjemne narave ukrepa iz 67. člena ZPP je treba okoliščine, ki naj bi ga utemeljile, presojati strogo, in sicer tudi v tem smislu, da določitev drugega sodišča ne pride v poštev, kadar za uresničitev pravnih interesov procesnih udeležencev obstajajo drugi pravni instituti. Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Enako velja, tudi če so (vmesne ali končne) odločitve v posamičnih postopkih vezane na vprašanje tožnikove procesne sposobnosti. Razumljivo je, da tožnik odločanje v zvezi s slednjim subjektivno doživlja izrazito negativno, tudi kot omejevanje dostopa do sodišča, vendar pa gledano objektivno, to je s stališča povprečnega razumnega opazovalca oziroma splošne javnosti, ne gre za utemeljen dvom v objektivno nepristranskost sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Predlog se zavrne.
„Drugi tehtni razlogi“ so po ustaljeni sodni praksi predvsem okoliščine, ki bi utegnile vzbuditi dvom v nepristranskost sodišča. To okoliščino tožnik pavšalno zatrjuje, a z ničemer ne izkaže. Izraža predvsem nezadovoljstvo nad delom sodišč z območja Višjega sodišča v Ljubljani.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - izbirna krajevna pristojnost - navedba tožene stranke - več tožencev - zavrnitev predloga
Prvi odstavek 47. člena ZPP določa, da je (kadar ni izključne pristojnosti) za sojenje splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče. Kadar je toženih več strank, je tožniku prepuščeno, koga bo navedel kot prvega, s čimer mu je praviloma dana možnost izbire pristojnega sodišča (zato tudi govorimo o izbirni pristojnosti). Za to, da se njegova izbira izniči, morajo biti podani prepričljivi razlogi za delegacijo, ki pa v konkretnem primeru niso.
ZPP člen 24, 25, 25/2. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8, 8-57. ZS člen 114, 114/3, 114/4.
spor o pristojnosti - izvršba na denarno terjatev - krajevna pristojnost - stalno prebivališče dolžnika - katastrska občina - ugoditev predlogu
Na podlagi tretjega odstavka 114. člena Zakona o sodiščih je območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč določeno s katastrskimi občinami. Ker vlada RS ni sprejela uredbe, ki bi določila, katere katastrske občine spadajo v območje posameznega okrajnega sodišča, katastrske občine, ki spadajo v določen sodni okraj, še vedno določa Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter o območjih občin (v nadaljevanju ZPUZSO.
Stalno prebivališče dolžnika, glede katerega upnika predlaga izvršbo na denarno terjatev se nahaja na naslovu, ki je na območju katastrske občine Kozje. Ta v skladu s 57. točko 8. člena ZPUZSO spada v območje občine Šmarje pri Jelšah in s tem v pristojnost Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - predlog sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - zakonec uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku - okoliščine konkretnega primera - večje sodišče - zavrnitev predloga
Skladno s sodno prakso je res lahko v primeru majhnega sodišča okrnjen videz njegove nepristranskosti, če je pri njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik, vendar pa je vedno treba imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera. V obravnavani zadevi je pomembno, da ne gre za predlog tožnice kot nasprotne stranke, temveč je predlog podalo pristojno sodišče sámo, ki nikakor ni manjše sodišče, saj je največje okrajno sodišče v državi. Nadalje je soproga desetega toženca kot del sodnega osebja javna uslužbenka in ne funkcionarka v pomenu nosilke sodne veje oblasti, službeno sodelovanje sodnikov s sodnim osebjem v primeru večjih sodišč pa je manj intenzivno in bolj formalno. Prav tako ni videti, da bi bila uslužbenka z zadevo doslej že v stiku, niti ni edina zaposlena v Službi za mediacijo pristojnega sodišča. Sporno okoliščino je tako (tudi v nadaljevanju) mogoče nadzirati z ustrezno organizacijo delovnega procesa.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Odpravi dvoma v pravilnost odločitev posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper njihove odločbe, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Če se toženki poraja dvom v pravilnost odločitve sodeče sodnice in v njeno nepristranskost, mora prvenstveno uporabiti ta pravna sredstva. Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno (po sodni praksi so taki denimo primeri, ko je ena od strank zaposlena na sodišču in podobno).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - predlog sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sojenja - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - vpisničarka - ugoditev predlogu
Dolžnica je vpisničarka na sodišču.
Pravni standard drugih tehtnih razlogov so najbolj pogosto ravno okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko prizadet videz nepristranskosti sodišča. Okoliščina, ki jo zatrjuje Okrajno sodišče v Postojni, je tak razlog.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - predlog stranke - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - strojepiska pristojnega sodišča kot dedinja - manjše sodišče - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je A. A. oseba, ki je lahko poklicana k dedovanju na podlagi zakona, zaposlena na Okrajnem sodišču na Ptuju, kjer opravlja delo strojepiske v zapuščinskih postopkih, in se tako vsakodnevno srečuje z vsemi (zapuščinskimi) sodniki tega sodišča, ter še dejstvo, da je predlagatelj delegacije domnevni dedič, torej stranka (in ne sodišče), ki je že izrazil dvom v nepristranskost sodišča, po presoji Vrhovnega sodišča predstavlja tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP za določitev drugega pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.