določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - lega nepremičnine - organizacija dela - ugoditev predlogu
Po prepričanju Vrhovnega sodišča so v obravnavani zadevi podani razlogi smotrnosti za prenos pristojnosti na Okrajno sodišče v Kranju, saj gre v obravnavani zadevi za spor zaradi zaščite pred vznemirjanjem lastninske pravice na nepremičnini, ki leži na območju tega okrajnega sodišča. Po prvem odstavku 57. člena ZPP je takšna pristojnost namreč podana za spore o stvarnih pravicah na nepremičninah, med te spore pa spadajo poleg sporov o obstoju, prenehanju in spremembi stvarnih pravic, tudi spori zaradi zaščite pred vznemirjanjem (kot je spor v obravnavani zadevi). Ta pristojnost temelji na specifični povezavi sodišča oziroma območja sodišča in predmeta, ki je posredni objekt spora, prav tako za to pristojnost govorijo tudi razlogi smotrnosti in ekonomičnosti postopka. V teh sporih je namreč marsikdaj treba opraviti ogled, ki pa ga lažje in ceneje izvede sodišče, ki je bližje nepremičnini. Tudi v obravnavani zadevi sta tožnika v tožbi med drugim kot dokaz predlagala ogled na kraju samem in zaslišanje dveh prič, ki imata naslov v Kranju.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - dvom v nepristranskost sojenja - zavrnitev predloga
Trditev o dolžnikovem hvaljenju, češ da ima na policiji in na sodišču zveze, je povsem pavšalna. Drugače je s trditvijo, da je sodnica A. A. dolžnikova soseda in prijateljica njegove pooblaščenke. A ti razlogi lahko utemeljujejo kvečjemu izločitev navedene sodnice, niso pa razlog, zaradi katerega bi bil pri povprečnem opazovalcu lahko podan dvom v nepristranskost celotnega Okrožnega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pravdni postopek - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sojenja - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - napake v postopku - žalitev sodnika - zavrnitev predloga
Toženčevo subjektivno doživljanje odločanja o sporu oziroma o preteklih sporih pred pristojnim sodiščem kot krivično, pristransko oziroma protizakonito ne pomenijo tehtnega in utemeljenega razloga, ki bi pri razumnem posamezniku ter v očeh javnosti lahko vzbudil dvom o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi. Odpravi dvoma v pravilnost sodnih odločb so namenjena redna in izredna pravna sredstva, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika predlog za izločitev takega sodnika, ZPP pa pozna tudi institute, namenjene omejevanju neprimernega in žaljivega ravnanja stranke v postopku.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sojenja - uslužbenec pristojnega sodišča kot pooblaščenec stranke v postopku - manjše sodišče - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je strankin pooblaščenec in sorodnik sodniški pomočnik na manjšem sodišču, predstavlja takšno okoliščino, da bi bilo lahko ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije.
Okoliščina, da sodniško službo na pristojnem sodišču opravlja tudi sodnica, zaradi napake katere je bila tožnica oškodovana, ter da je ta sodnica v vsakodnevnih stikih s sodnicami pravdnega oddelka, bi lahko v javnosti vzbudilo dvom v nepristranskost tega sodišča.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (delegacija)
Okoliščine, ki jih tožnik navaja v predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, niso takšne, da bi utemeljevale prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Po ustaljeni sodni praksi so drugi tehtni razlogi predvsem okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodišča. Med te okoliščine pa se ne uvršča nezadovoljstvo z delom konkretnega sodnika in z njegovimi odločitvami, saj so za odpravo teh nepravilnosti predvidena druga pravna sredstva.
ZPP člen 25, 32, 32/2, 32/2-6. ZS člen 103, 103/2.
spor o pristojnosti - intelektualna lastnina - spor o avtorski sorodnih pravicah - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - javna priobčitev komercialnih fonogramov - plačilo nadomestila - gospodarski spor - izključna pristojnost
Kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov vtožuje nadomestila za javno priobčevanje komercialnih fonogramov. Gre za spor iz avtorski sorodnih pravic za katere je po 6. točki drugega odstavka 32. člena ZPP podana izključna stvarna pristojnost okrožnega sodišča ne glede na vrednost spornega predmeta. V drugem odstavku 103. člena ZS pa je za odločanje v sporih o pravicah intelektualne lastnine na prvi stopnji predpisana izključna krajevna pristojnost Okrožno sodišče v Ljubljani.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - nepravdni postopek - zdravstveno stanje udeleženca - bivanje udeleženca v socialno varstvenem zavodu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlagana delegacija smotrna. V postopku za spremembo obsega skrbnikovih obveznosti je namreč predvideno obvezno zaslišanje osebe, ki je postavljena pod skrbništvo (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Glede na zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer udeleženec trenutno biva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - dvom v nepristranskost sodnika pristojnega sodišča - izločitev sodnika - zavrnitev predloga
Vprašanje, ali so podani razlogi za izločitev nekaterih, v predlogu poimensko navedenih višjih sodnikov, je mogoče razumeti le kot predlog za njihovo izločitev, o čemer bo, če bo treba, odločal predsednik tega sodišča.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot dedič v zapuščinskem postopku - predsednik pristojnega sodišča kot dedič v zapuščinskem postopku - ugoditev predlogu
Ker je sodnica in predsednica pristojnega sodišča žena pokojnega in tako tudi stranka zapuščinskega postopka, slednje predstavlja tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
ZPP člen 17. ZDSS-1 člen 5, 6, 7. ZUS-1 člen 9, 11. ZIUZEOP člen 29, 29/7.
spor o pristojnosti
Za spore med delodajalcem in zavodom za zaposlovanje oziroma MDDSZEM iz naslova priznanja pravic do povračila nadomestila plače zaradi napotitve delavcev na začasno čakanje na delo po določbah ZIUZEOP je stvarno pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije.
Okoliščina, da je stranka zaposlena na pristojnem sodišču, še toliko bolj pa okoliščina, da se je stranka znašla v postopku tudi zaradi dejanj, usmerjenih zoper prav vse sodnike tega sodišča, utemeljuje delegacijo pristojnosti.
spor o pristojnosti - nepravdni postopek - krajevna pristojnost - izrek sodišča za krajevno nepristojno - sprememba stalnega prebivališča
ZNP-1 ima o vprašanju, do katerega trenutka se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno, posebno (specialno) določilo, zaradi česar je smiselna uporaba določb ZPP izključena (42. člen ZNP-1). Tako lahko sodišče po prvem odstavku 18. člena ZNP-1 po uradni dolžnosti ali na predlog udeleženca izreče, da ni krajevno pristojno, najpozneje do konca prvega naroka, če naroka ni, pa do izdaje odločbe na prvi stopnji. Glede na navedeno se je Okrožno sodišče v Mariboru smelo izreči za nepristojno, saj sta predlagatelj in druga nasprotna udeleženka na naroku 2. 9. 2020 predlagala, da se zadeva odstopi v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani, ker imata oba ter tudi tretja nasprotna udeleženka sedaj stalno prebivališče v Ljubljani, kar je po vpogledu v centralni register prebivalstva ugotovilo tudi Okrožno sodišče v Mariboru, ki je nato že na naroku razglasilo sklep, s katerim se je izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Sklep je nato pisno izdalo 8. 9. 2020.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - napaka sodišča - protipravno ravnanje sodnika - izvršilni postopek - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - odvetnik kot stranka - zavrnitev predloga
Morebitne napake v predhodnih postopkih delegacije pristojnosti ne morejo utemeljevati. Četudi bi predmetni izvršilni postopki objektivno gledano nastali kot posledica teh napak, te z delegacijo pristojnosti ne bi bile sanirane, saj v samem postopku izvršbe ne morejo biti predmet presoje. Z delegacijo pristojnosti predlagatelj ponovnega preverjanja pravilnosti odločitev, kar je očitno cilj njegovega predloga, ne more doseči in v tem pogledu zaradi prenosa pristojnosti ne bi bil v boljšem položaju.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - okoliščine konkretnega primera - manjše sodišče - izvršba - nekdanji uslužbenec sodišča kot storilec kaznivega dejanja
Sodna praksa je do sedaj zavzela stališče, da je lahko v primeru majhnega sodišča okrnjen videz njegove nepristranskosti, če je na njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik, v posameznih primerih tudi, če ti niso več zaposleni na sodišču. Vendar pa ta okoliščina sama po sebi še ne narekuje utemeljenosti tovrstnih predlogov, temveč je vedno treba imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera, ki morajo biti v predlogu jasno in konkretno predstavljene. Okoliščine, na katere se sklicuje predlagajoče sodišče (storitev kaznivega dejanja dolžnice na tem sodišču, kjer je bila vrsto let zaposlena kot blagajničarka), po presoji Vrhovnega sodišča ne vzbujajo dvoma v videz nepristranskosti sodišča. Dolžnica ni več zaposlena na sodišču. Kazenski postopek, iz katerega izhaja izvršilni naslov - pravnomočna kazenska sodba, tudi ni tekel pred Okrajnim sodiščem v A., temveč pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (glej podatke spisa). Vse navedene okoliščine pa, čeprav gre sicer za manjše sodišče, preprečujejo zaključek o okrnitvi videza objektivne nepristranskosti sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost pristojnega sodišča - konkretizacija predloga - zavrnitev predloga
Dedič konkretno ne izpostavi niti enega pritožbenega postopka, kjer naj bi mu bile kršene ustavne in konvencijske pravice, pri tem pa niti ne izpostavi, v čem konkretizirano vidi kršitev ustavnih in konvencijskih pravic, ki jih očita. Ker je tako, je Vrhovno sodišče predlog za delegacijo pristojnosti zavrnilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - majhno sodišče - sodnik pristojnega sodišča kot stranka postopka - ugoditev predlogu
Ena od nasprotnih udeleženk je sodnica na civilnem oddelku sodišča, čigar sodniki bodo odločali o pritožbi dveh udeležencev. Gre za višje sodišče z relativno majhnim številom sodnic in sodnikov, ki se dnevno srečujejo in se zelo dobro poznajo. Te okoliščine so takšne, da lahko vzbudijo dvom v nepristranskost sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranost sodišča - konkretizacija predloga
Predlog se zavrne. Predlagatelj svoj predlog utemeljuje z navedbo, da mu ljubljansko višje sodišče ni sposobno zagotoviti poštenega nepristranskega sojenja, saj ga želi pritožbeni senat z zaslišanjem le preslepiti, da gre za pošteno sojenje. Takšne pavšalne in dokazno nepodprte navedbe ne pomenijo tehtnega in utemeljenega razloga, ki bi pri razumnem posamezniku ter v očeh javnosti lahko vzbudil dvom o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi. Odpravi dvoma v pravilnost sodnih odločb so namenjena redna in izredna pravna sredstva, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Ni pa temu namenjen institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče, saj ta pride v poštev le v primerih izjemnih okoliščin, zaradi katerih bi bili prav vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja. Tudi sicer je predlagateljev predlog tako nekonkretiziran, da se ga niti ne da preizkusiti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti
Okoliščina, da tožena stranka opravlja naloge fizičnega in tehničnega varovanja prostorov v katerih posluje sodišče, pa čeprav pri tem ni v pogodbenem odnosu z njim, je tehten razlog za odločitev drugega stvarno pristojnega sodišča, saj bi lahko bil prizadet videz nepristranskosti sojenja, ki se izraža skozi percepcijo javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča.