Pravila o delegaciji pristojnosti so izjema od zakonskih določb o stvarni in krajevni pristojnosti, zato jih je treba razlagati restriktivno. Dolžnika svoj predlog utemeljujeta z nestrinjanjem s cenitvijo nepremičnine in domnevo o dogovarjanju pristojnega sodišča z upnikom, vendar takšen dvom o nepristranskosti pristojnega sodišča ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti. Če bi bil utemeljen, bi bil to razlog za izločitev sodnice (72. in 73. člen ZPP), presoja utemeljenosti takega predloga pa ni v pristojnosti Vrhovnega sodišča. Iz spisa je sicer razvidno, da je bil predlog dolžnikov za izločitev sodnice z dne 19. 5. 2022 zavrnjen s sklepom Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu Su 68/2022 z dne 1. 6. 2022. Tudi sicer institut delegacije pristojnosti ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za sodnikovo nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in kadar so izpolnjeni pogoji tudi izredna) pravna sredstva.
Določitev drugega sodišča ne pride v poštev, ko za uresničitev pravnih interesov procesnih udeležencev obstajajo drugi pravni instituti. Tožnikovo nezadovoljstvo z dosedanjimi odločitvami Višjega sodišča v Ljubljani tako ne more utemeljevati prenosa pristojnosti na drugo pritožbeno sodišče.
Med razloge za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče ne spadajo tudi okoliščine, ko so odločitve sodišč v posamičnih postopkih vezane na vprašanje zatrjevane tožnikove procesne sposobnosti.
Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.
Navedbe nasprotne udeleženke, s katerimi utemeljuje svoj predlog, odražajo predvsem njeno osebno prizadetost zaradi dolgotrajnosti postopka. Te trditve pa same po sebi ne utemeljujejo razumnega dvoma v nepristranskost sodišča.
Okoliščina, da je senat v drugi zadevi pred istim sodiščem v pritožbenem postopku že odločal o zahtevkih strank, oziroma, da je sodišče glede posameznih dejstev in pravnih stališč, ki so lahko pravno pomembna tudi pri odločanju v predmetni zadevi, že zavzelo stališče in se do njih že opredelilo v navedeni drugi zadevi, ne more predstavljati posega v videz nepristranskosti sodišča. Gre za polje sodniškega odločanja, ki je lahko predmet strokovne presoje in preizkusa v postopkih rednih in izrednih pravnih sredstev, ne predstavlja pa okoliščin, ki bi lahko okrnile videz nepristranskosti sojenja v predmetni zadevi, ki se obravnava pred istim višjim sodiščem.
Zaradi izjemne narave ukrepa iz 67. člena ZPP je treba okoliščine, ki naj bi ga utemeljile, presojati strogo, in sicer tudi v tem smislu, da določitev drugega sodišča ne pride v poštev, kadar za uresničitev pravnih interesov procesnih udeležencev obstajajo drugi pravni instituti. Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Enako velja, tudi če so (vmesne ali končne) odločitve v posamičnih postopkih vezane na vprašanje tožnikove procesne sposobnosti. Razumljivo je, da tožnik odločanje v zvezi s slednjim subjektivno doživlja izrazito negativno, tudi kot omejevanje dostopa do sodišča, vendar pa gledano objektivno, to je s stališča povprečnega razumnega opazovalca oziroma splošne javnosti, ne gre za utemeljen dvom v objektivno nepristranskost sodišča.
Predlog se zavrne.
„Drugi tehtni razlogi“ so po ustaljeni sodni praksi predvsem okoliščine, ki bi utegnile vzbuditi dvom v nepristranskost sodišča. To okoliščino tožnik pavšalno zatrjuje, a z ničemer ne izkaže. Izraža predvsem nezadovoljstvo nad delom sodišč z območja Višjega sodišča v Ljubljani.
Odpravi dvoma v pravilnost odločitev posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper njihove odločbe, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Če se toženki poraja dvom v pravilnost odločitve sodeče sodnice in v njeno nepristranskost, mora prvenstveno uporabiti ta pravna sredstva. Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno (po sodni praksi so taki denimo primeri, ko je ena od strank zaposlena na sodišču in podobno).