predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - ponoven predlog - pravnomočnost - zavrženje predloga
Ker mora sodišče po drugem odstavku 319. člena ZPP ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar pravnomočno razsojena, okoliščina, da je tako, predstavlja oviro za novo sojenje o pravno identični vlogi.
Takšno vlogo je bilo zato treba zavreči. Enako posledico utemeljuje tudi obveznost sodišča, da onemogoči zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku ter da si prizadeva, da se opravi postopek brez zavlačevanja (prvi odstavek 11. člena ZPP). Večkratno vlaganje bistveno enakih predlogov k uresničevanju tega načela namreč ne prispeva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - zakonec uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku - strojepiska - ugoditev predlogu
Okoliščine obravnavane zadeve predstavljajo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Ključno je, da strojepiska, katere mož je dolžnik v izvršilnem postopku, že vrsto let dela prav na izvršilnem oddelku ter ima dostop do vseh izvršilnih zadev, predvsem pa po obrazložitvi predsednice sodišča po odredbi sodnika, strokovnega sodelavca ali referentke opravlja opravila v vseh izvršilnih zadevah. Prav tako ima dostop do spisa, česar ni mogoče omejiti.
predlog za dopustitev revizije - vloga, ki jo vloži stranka sama - laična vloga - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga
Predlagateljica sama vlaga vlogo, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njen predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - invalidnost stranke - stalno prebivališče
Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti postopka zagotoviti njegovo večjo smotrnost in Vrhovno sodišče ocenjuje, da je ta razlog v obravnavani zadevi podan glede na to, da obe stranki živita na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani in glede na toženkino zdravstveno stanje in vezanost na invalidski voziček. Očitno je, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani kot pa pred Okrajnim sodiščem na Jesenicah.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pavšalnost navedb
Predlagatelj svoj predlog utemeljuje z navedbo, da so bile odločbe Okrajnega sodišča v Domžalah in Višjega sodišča v Ljubljani obremenjene z zlorabo procesne in pravdne sposobnosti predlagatelja in so na podlagi tega dejstva nezakonite. Takšne pavšalne in dokazno nepodprte navedbe o preteklih odločitvah navedenih sodišč ne pomenijo tehtnega in utemeljenega razloga, ki bi pri razumnem posamezniku ter v očeh javnosti lahko vzbudil dvom o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi.
razglasitev pogrešanca za mrtvega - določitev krajevno pristojnega sodišča - izključna pristojnost slovenskega sodišča - lastništvo nepremičnine - kraj rojstva
Sodišče Republike Slovenije je izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče (78. člen ZMZPP). Ker po zbranih podatkih predlagateljice v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Črnomlju.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranost sodnika - dvom v nepristranskost pristojnega sodišča - izločitev sodnika - nekdanji uslužbenec pristojnega sodišča kot pooblaščenec stranke v postopku - pravosodni svetovalec - zavrnitev predloga
Tožnica in predložitveno sodišče svojega nezadovoljstva z odločitvijo predsednice sodišča (zavrnitev predlogov za izločitev) ne moreta preseči z vložitvijo predloga za delegacijo, čeprav bi bil njun pomislek na mestu, temveč je temu namenjeno drugo pravno sredstvo – pritožba proti sklepu predsednice, kar jasno izhaja iz pravnega pouka obeh sklepov.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nepravdni postopek - postopek za varstvo koristi otroka - zvišanje preživnine - pravica izbire - prebivališče - videz nepristranskosti sodišča - zavrnitev predloga
Predlagatelj ima v postopku varstva koristi otrok pravico izbire med več krajevno pristojnimi sodišči. Pravico izbire sta predlagateljici izkoristili tako, da sta predlog vložili pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, kjer ima nasprotni udeleženec stalno prebivališče. Res je, da imajo predlagateljici stalno prebivališče in nasprotni udeleženec začasno prebivališče vsi na Bledu, kar pomeni, da je za odločanje krajevno pristojno tudi Okrožno sodišče v Kranju. Vendar pa to v obravnavanem primeru ni razlog za prenos pristojnosti v Kranj. Predlagateljici sta izbrali svojo pravico, čas potovanja med Bledom in Kranjem ter Bledom in Ljubljano ni bistveno daljši, odvetnica predlagateljic je iz Ljubljane (le dela za pisarno v Celju). Dodaten razlog za odločitev je tudi dejstvo, da je kot sodnica na Okrožnem sodišču v Kranju zaposlena mati partnerke nasprotnega udeleženca, kar bi lahko povzročilo dvom v nepristranskost odločanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - območje sodnega okraja - organizacija dela - svaštvo uslužbenca sodišča z udeleženci postopka - manjše sodišče
Vrhovno sodišče ugotavlja, da okoliščine, ki jih je navedel predlagatelj, predstavljajo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Dolžnica je namreč v svaštvenem razmerju s sodniško pomočnico, ki delo opravlja ravno na izvršilnem oddelku, kjer se odvija obravnavani postopek. Gre za majhen kolektiv in dela, kot navaja stvarno in krajevno pristojno sodišče v predlogu, ni mogoče organizirati tako, da sodniška pomočnica ne bi prišla v stik z obravnavano zadevo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom sodnika - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - zavrnitev predloga
spor o pristojnosti - pravila o gospodarskih sporih - objektivni in subjektivni kriteriji - društva
Okrožno sodišče v Celju ima prav, ko trdi, da v obravnavani zadevi ne gre za gospodarski spor. Obe stranki sta namreč društvi, to pa ni organizacijska oblika, na katero bi 481. in 482. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) navezoval uporabo pravil v gospodarskih sporih ter s tem pristojnost okrožnega sodišča. Prav tako ni podana tudi nobena navezna okoliščina iz 483. člena ZPP.
spor o pristojnosti - premoženjskopravni spor - fizična oseba - gospodarski spor - subjektivni kriterij za gospodarski spor
Tožeča stranka je fizična oseba in kot taka ne spada med subjekte, za katere se uporabljajo pravila o gospodarskih sporih (prvi odstavek 481. člena ZPP), zato v obravnavanem primeru ne gre za gospodarski spor.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - bivališče pravdne stranke - dokazni postopek - ogled kraja - zaslišanje policista - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti
Tožnik ima stalno prebivališče na območju Okrajnega sodišča na Ptuju, prav tako zavarovanec tožene stranke, ki ga bo treba zaslišati; potrebno bo opraviti ogled kraja škodnega dogodka, ki je na območju tega sodišča, ter zaslišati policiste s policijske postaje Podlehnik (ki je z območja istega okrajnega sodišča), ki so opravili ogled prometne nesreče. Ker ne gre za izključno pristojnost predložitvenega sodišča, Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlog tožene stranke, da se zadeva prenese v sojenje pred Okrajno sodišče na Ptuju, utemeljen.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pavšalne navedbe - zavrnitev predloga
Pavšalne in dokazno nepodprte navedbe o preteklih nezakonitih in krivičnih odločitvah pristojnega višjega sodišča ne pomenijo tehtnega in utemeljenega razloga, ki bi pri razumnem posamezniku ter v očeh javnosti lahko vzbudil dvom o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi.
ZPP člen 25, 25/2. ZIZ člen 15, 166, 166/2. ZS člen 114, 114/3. ZS-H člen 24, 24/1.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na nepremičnine - katastrska občina - oprava izvršbe
Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je določeno s katastrskimi občinami (tretji odstavek 114. člena Zakona o sodiščih). Ker Vlada Republike Slovenije ni izdala uredbe, s katero bi določila katastrske občine, ki obsegajo območje posameznega okrajnega sodišča, se za območje krajevne pristojnosti okrajnih, okrožnih in višjih sodišč štejejo območja, ki so veljala do dneva uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (prvi odstavek 24. člena ZS-H). Katastrske občine, ki spadajo v določen sodni okraj, so tako še vedno določene z Zakonom o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter območjih občin, o čemer se je Vrhovno sodišče že večkrat izreklo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pavšalne navedbe - zavrnitev predloga
Trditve, da naj bi dvom o nepristranskosti pristojnega višjega sodišča vzbujala okoliščina, da je njegov predsednik Novomeščan, pri razumnem človeku oziroma percepciji javnosti ne morejo vzbuditi upravičenega dvoma o objektivni nepristranskosti sojenja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - dokaz z zaslišanjem
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlagana delegacija smotrna. V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je namreč predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Glede na zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer udeleženec trenutno biva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik manjšega sodišča kot stranka v postopku
Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Ljubljani.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - predlog sodišča - večje sodišče - uslužbenec v skupni službi sodišč kot stranka v postopku - zavrnitev predloga
V obravnavani zadevi je pomembna okoliščina, da ne gre za predlog tožnice kot nasprotne stranke ali utemeljitev okrnitve videza nepristranskosti z vidika širše percepcije javnosti, temveč je predlog v skrbi za pravdni stranki podalo pristojno sodišče sámo. Stranka predmetnega postopka je zaposlena kot vodja Skupne finančno računovodske službe pri Vrhovnem sodišču in v okvire te službe po dogovoru vodstev Vrhovnega sodišča in pristojnega višjega sodišča opravlja finančna in računovodska dela tudi za pristojno višje sodišče. Druga pomembna okoliščina je, da pristojno višje sodišče ni manjše sodišče (samo na oddelku za civilno sodstvo je zaposlenih 28 sodnikov). Prav tako pa gre v obravnavani zadevi za odločanje v pritožbenem postopku, zato zgolj splošna okoliščina, ki jo izpostavlja predlog pristojnega višjega sodišča, da so sodniki in ostali zaposleni z drugo toženko, ki opravlja finančna in računovodska dela (tako za pristojno višje sodišče kot tudi za Vrhovno sodišče) neposredno ali posredno v kontaktu, še ni zadosten razlog za utemeljenost prenosa pristojnosti. Prenos krajevne pristojnosti v pomenu skrajnega sredstva, ki med drugim naslavlja ustavno načelo naravnega sodnika, v konkretni zadevi ni nujen, skrb sodišča pa je preuranjena.