določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dovoljenost predloga za delegacijo - dvom v nepristranskost sojenja - ponoven predlog za delegacijo pristojnosti - pravnomočnost - zavrženje predloga
Ker razlogi, ki jih predlagatelja podajata v novem predlogu za prenos krajevne pristojnosti ustrezajo tistim, o katerih je Vrhovno sodišče že odločilo, o tem ni mogoče znova odločati, marveč je treba njun predlog zavreči (drugi odstavek 319. člena ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - zavrnitev predloga
Res je Vrhovno sodišče v preteklosti že zavzelo stališče, da se pod pojem „drugega tehtnega razloga“ lahko subsumira okoliščina, ko je stranka zaposlena na sodišču, pristojnem za odločanje, toda pomembne so tudi druge okoliščine, predvsem velikost sodišča, povezanost med zaposlenimi, narava spora ipd.
Edini pravno odločilen očitek je uperjen le proti sodeči sodnici, kar samo po sebi ne vzbuja dvoma v objektivno nepristranskost celega (okrajnega) sodišča.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - ugovor krajevne pristojnosti
Sodišče se lahko po uradni dolžnosti (ob predhodnem preizkusu tožbe) sámo izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno (drugi odstavek 22. člena ZPP). Ker v konkretnem primeru ni podana izključna krajevna pristojnost nobenega sodišča, je treba šteti, da sta pravdni stranki s tem, ko se nista pritožili zoper sklep z dne 30. 6. 2020, s katerim je Okrajno sodišče v Ljubljani (COVL) razveljavilo sklep o izvršbi in določilo pristojnost Okrožnega sodišča v Celju, pristali na krajevno pristojnost sodišča z območja Celja. Okrajnih sodišč, ki sodijo v območje krajevne pristojnosti Okrožnega sodišča v Celju, je več. Med njimi je tudi Okrajno sodišče v Žalcu, ki bi bilo pristojno tudi v skladu s pravilom o splošni krajevni pristojnosti (48. člen ZPP). Zato je Vrhovno sodišče odločilo, da je prav to sodišče stvarno in pristojno za odločanje v obravnavani zadevi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - dokazno podvajanje - združitev pravd v skupno obravnavanje - ugoditev predlogu
Očitno je, da je podvajanje dokaznih postopkov neekonomično. Podvajanju dokaznih postopkov se je mogoče izogniti z združitvijo pravd (300. člen ZPP). Ker je pogoj za združitev pravd, da postopki tečejo pred istim sodiščem, se s prenosom pristojnosti ene izmed zadev na sodišče, pred katerim teče druga pravda, vzpostavljajo pogoji za bolj ekonomično ravnanje. Ker je tako, je po prepričanju Vrhovnega sodišča izpolnjen pogoj za prenos pristojnosti iz 67. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča
Dolžnik z navedenimi razlogi pristranskost očita le posameznim sodnicam in sodniški pomočnici, kar pa ni razlog za dvom v nepristranskost celotnega pristojnega sodišča in s tem razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - dovoljenost predloga - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - izločitev sodnika Vrhovnega sodišča - nepristranskost sodnika - dvom v nepristranost sojenja
Vrhovno sodišče v postopku po 67. členu ZPP torej ne odloča ne o procesnih pravicah ne o materialnopravnih pravicah ali obveznosti strank. To je razlog, zaradi katerega zoper sklep o prenosu krajevne pristojnosti ni dovoljena pritožba (peti odstavek 73. člena ZPP). Je pa dopustno v isti zadevi delegacijo predlagati ponovno oziroma večkrat, a (vsakokrat) le iz drugačnih, predhodno še neobravnavanih razlogov.
Po oceni Vrhovnega sodišča vi lahko splet procesnih in administrativnih pomanjkljivosti pri poslovanju Okrožnega sodišča v Ljubljani v zvezi s predlogom za delegacijo, o katerem je bilo odločeno s sklepom I R 176/2019, in z njimi povzročenega naključja, da je Vrhovno sodišče o njem odločilo, preden je bilo sploh seznanjeno z vložitvijo predloga za izločitev dveh sodnikov, ki sta zato odločala o prenosu krajevne pristojnosti z Okrožnega sodišča v Ljubljani na Okrožno sodišče v Celju (kar je podrobneje predstavljeno v 16. točki obrazložitve), pri strankah postopka ali v javnosti ustvarilo vtis o pristranskosti sodišča, ki mu je bila zadeva dodeljena v reševanje.
spor o pristojnosti - preuranjenost odločitve - stvarna pristojnost - upravna pristojnost - upravni akt - nepopolna in nerazumljiva vloga - opredelitev tožbenega zahtevka - zdravniško spričevalo - odločanje po uradni dolžnosti - izključna krajevna pristojnost
Ker v dani fazi postopka ni jasno, kakšno pravno varstvo tožnik sploh zasleduje, je sprožitev spora o stvarni nepristojnosti preuranjena. O tem bo mogoče odločati šele, ko (oziroma če) se bo izjasnilo, kaj želi tožnik z vložitvijo tožbe doseči oziroma kakšno pravno varstvo uveljavlja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - odškodninska odgovornost sodnika - protipravno ravnanje sodnika - objektivna nepristranskost sodišča - ugoditev predlogu
Ni primerno, da bi sodnik istega sodišča presojal o protipravnosti ravnanja svojega kolega, saj bi to lahko - zlasti pri nasprotni stranki - vzbudilo vtis pristranskosti sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - majhno sodišče - sorodstvo uslužbenca pristojnega sodišča in stranke v postopku - sodniški pomočnik - okoliščine konkretnega primera
Dolžničin brat je soprog sodniške pomočnice na majhnem sodišču. Podaj je razlog za prenos pristojnosti po 67. členu ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - sedež odvetnika
Okoliščina, da ima tožnik (odvetnik) svoj sedež na območju predložitvenega sodišča, ne predstavlja drugega tehtnega razloga za prenos pristojnosti v smislu 67. člena ZPP.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - zbornica - članarina
Ker v konkretni zadevi kot tožeča stranka nastopa obrtno-podjetniška zbornica, tožeča stranka pa od tožene stranke zahteva neplačano članarino za članstvo v zbornici, predmetni spor ni gospodarski spor.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - sporazum o pristojnosti - obveznost predložitve listinskih dokazov
O krajevni nepristojnosti za odločanje v obravnavani zadevi je dejansko prvič odločilo šele mariborsko sodišče. Skladno s prvim odstavkom 22. člena ZPP se sodišče lahko izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Toženka je ugovor krajevne nepristojnosti podala pravočasno, to je že v ugovoru zoper sklep o izvršbi in ga kasneje ponovila še v odgovoru na dopolnitev tožbe (in v pripravljalni vlogi). Okrožno sodišče v Mariboru glavne obravnave še ni razpisalo.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - zadruga kot stranka v postopku - sporazum o pristojnosti
V tej zadevi kot tožeča stranka nastopa zadruga, kot tožena stranka pa gospodarska družba. Tako tožeča kot tožena stranka sta torej osebi, ki sta navedeni v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP. To pa pomeni, da je obravnavani spor gospodarski spor, za odločanje o katerem je pristojno okrožno sodišče (7. točka drugega odstavka 32. člena ZPP).
določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - pristojno sodišče kot stranka v postopku
Okoliščina, da je predmet postopka terjatev iz razmerja med tožečo stranko in predložitvenim sodiščem, spada med tehtne razloge za prenos pristojnosti po 67. členu ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - povezave stranke v postopku s sodiščem - povezave pooblaščenca stranke v postopku s sodiščem
Okoliščine, ki kažejo na tesnejšo osebno prepletenost strank in njihovih pooblaščencev s sodiščem, ki je predlagalo delegacijo pristojnosti, obenem pa s samo vsebino spora, predstavljajo drug tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP za določitev drugega pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec sodišča istega sodnega okrožja kot stranka v postopku - upravitelj - šofer - poslovanje v isti sodni stavbi - ugoditev predlogu
Okoliščine, da je prvi nasprotni udeleženec zaposlen na okrožnem sodišču kot upravitelj sodnih zgradb in šofer (katerega organizacijska enota je pristojno okrajno sodišče, obe sodišči pa se nahajata v isti zgradbi) ter svoje delo opravlja tudi za pristojno okrajno sodišče (kot šofer vozi zaposlene na službene poti), narekujejo prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrajno sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - dolgotrajnost sodnega postopka
Predlagatelj vsebinsko ne utemelji, v čem naj bi bilo dosedanje delo pristojnega sodišča krivično in zakaj meni, da mu celotno Višje sodišče v Ljubljani ne bo moglo zagotoviti nepristranskega sojenja. Prav tako ne ponudi razlogov za sklep, da bi Višje sodišče v Mariboru lažje opravilo predmetni postopek. Očitek o dolgotrajnosti postopka ne utemeljuje prenosa pristojnosti z Višjega sodišča v Ljubljani na drugo višje sodišče, saj lahko tak prenos postopek celo podaljša, stranke pa imajo za primer varstva pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja na voljo posebna pravna sredstva (nadzorstveno pritožbo in rokovni predlog po ZVPSBNO).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča v drugih postopkih - odškodninska tožba - zavrnitev predloga
Nezadovoljstvo stranke z odločitvami pristojnega sodišča v drugih zadevah ne spada med tehtne razloge za delegacijo pristojnosti, čeravno gre strankino nezadovoljstvo tako daleč, da je proti državi vložila tožbo zaradi domnevno protipravnega ravnanja sodišča v predhodno obravnavanih zadevah oziroma je v zvezi s predhodnimi postopki vložila kazensko ovadbo.