določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča v drugih postopkih - odškodninska tožba - zavrnitev predloga
Nezadovoljstvo stranke z odločitvami pristojnega sodišča v drugih zadevah ne spada med tehtne razloge za delegacijo pristojnosti, čeravno gre strankino nezadovoljstvo tako daleč, da je proti državi vložila tožbo zaradi domnevno protipravnega ravnanja sodišča v predhodno obravnavanih zadevah oziroma je v zvezi s predhodnimi postopki vložila kazensko ovadbo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - poslovno razmerje med stranko in sodiščem - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče je pogodbeno razmerje med sodiščem in eno od pravdnih strank že večkrat prepoznalo kot tehten razlog za delegacijo pristojnosti1 in ob tokratnem odločanju ne vidi razloga, da bi od te svoje prakse odstopilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nepravdni postopek - videz nepristranskosti sodišča - sodnik sodišča iz okrožja pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Okoliščine, da je nepravdna stranka (predlagateljica) sodnica okrožnega sodišča, katerega organizacijska enota je tudi okrajno sodišče, ki bi bilo sicer pristojno za odločanje o zadevi, pred tem pa je bila več let sodnica na tem okrajnem sodišču in se je z okrajnimi sodniki nepravdnega oddelka redno srečevala in imela z njimi stike, narekujejo prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrajno sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zdravstveno stanje stranke v postopku - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka - faza postopka - zavrnitev predloga
V dani fazi postopka, ko je pristojno sodišče zadevo v določeni fazi že obravnavalo, izjemen ukrep prenosa pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče ni več skladen z načelom hitrosti in ekonomičnosti postopka.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nestranskost sodišča - osebno razmerje med stranko v postopku in uslužbenko pristojnega sodišča - sodniški pomočnik - svaštvo - manjše sodišče
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da se pod pojem „drugega tehtnega razloga“ lahko subsumirajo okoliščine, ko je na sodišču, pristojnem za odločanje, zaposlena stranka sama ali njen zakonec oziroma sorodnik, še zlasti, kadar gre za manjše sodišče. Za podobno situacijo (četudi zgolj za svaštvo) gre v obravnavani zadevi. To dejstvo bi utegnilo pri nasprotni stranki in v javnosti povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja sodišča; hkrati pa gre v obravnavani zadevi za manjše sodišče in posledično intenzivnejše sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - ekonomičnost postopka - pravica do nepristranskega sojenja - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Odločitev o tem, ali bo ml. C. C. ostal nameščen v zavodu ali ne, bo vplivala na odločitev o skrbništvu in preživnini. Zahteva po ekonomičnosti postopka narekuje zaključek, da je primerno, da o vseh zadevah odloči isto sodišče.
Dejstvo, da je ena od strank postopka zaposlena pri pristojnem sodišču in da je do pred kratkim svoje delo opravljala v isti stavbi kot oddelek sodišča, pristojen za odločanje, pri tem pa se je vsakodnevno srečevala z osebjem in sodniki tega oddelka ter z njimi spletla delovne in prijateljske vezi, kar poudarja pristojno sodišče samo, bi namreč utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja, tako v očeh javnosti kot v očeh pravdnih strank.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - ustalitev pristojnosti
Ker se je Okrajno sodišče v Mariboru izreklo za stvarno nepristojno šele s sklepom, ki je bil izdan po razpisu glavne obravnave, je o svoji nepristojnosti glede na drugi odstavek 19. člena ZPP sklepalo prepozno. Iz tega razloga je prišlo do ustalitve stvarne pristojnosti pri tem sodišču.
Objektivna nepristranskost pristojnega sodišča bi lahko bila ogrožena, če bi to sodišče odločalo o pravilnosti obračuna plače sodnika, ki je funkcijo opravljal pri tem sodišču.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - majhno sodišče - sorodstvo uslužbenca pristojnega sodišča in stranke v postopku - sodniški pomočnik - okoliščine konkretnega primera
Sodna praksa je zavzela stališče, da je lahko v primeru majhnega sodišča okrnjen videz njegove nepristranskosti, če je na njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik. Vendar pa ta okoliščina sama po sebi še ne narekuje utemeljenosti tovrstnih predlogov, temveč je vedno treba imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča v drugih postopkih
Ena odločitev enega senata višjega sodišča (oziroma treh sodnikov) sama po sebi ne vzbuja dvoma v objektivno nepristranskost celega višjega sodišča oziroma vseh sodnikov, ki bodo (lahko) odločali o dedičevi pritožbi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - zapuščinski postopek - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - kraj zapuščine
Vrhovno sodišče je predlogu ugodilo in za odločanje v zadevi določilo Okrajno sodišče v Radovljici, ker je glede na ugotovljene okoliščine očitno, da se bo postopek tam laže opravil.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče - namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlagana delegacija smotrna. V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je namreč predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Iz pobude SVZ Hrastovec je razvidno, da je udeleženec že dlje časa nastanjen v tem zavodu in da se njegovo duševno zdravje poslabšuje. V Ljubljani ima prijavljeno zgolj zakonsko prebivališče, druga navezna okoliščina z Ljubljano pa ne obstaja. Očitno je torej, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer udeleženec trenutno biva.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - postopek v pravdi po razveljavitvi sklepa o izvršbi - odvetnik kot stranka postopka - objektivni kriterij
Upnik oziroma tožnik je odvetnik, ki svojo dejavnost opravlja v pravno organizacijski obliki zasebnika (evidentirani odvetnik), ne spada v krog oseb, za katere veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - odgovornost države zaradi dela sodnikov pristojnega sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti
Samo dejstvo, da toženec (in K., d. o. o.) v zvezi z drugim postopkom pred celjskim sodiščem, v katerem kot pravdna stranka nastopa K., d. o. o., uveljavlja odškodninsko odgovornost države za ravnanje celjskega okrožnega in višjega sodišča, samo po sebi ne predstavlja razumnega razloga za dvom ali za utemeljeno vzbujanje dvoma o nevtralnosti in neodvisnosti pristojnega sodišča pri strankah tega postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča - objektivna nepristranskost sodnika - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Institut delegacije pristojnosti ni namenjen in tudi ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za njegovo nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in kadar so izpolnjeni pogoji tudi izredna) pravna sredstva. Očitkov na račun dosedanjega ravnanja sodišča v postopkih torej ni mogoče subsumirati pod pravni standard "drugi tehtni razlogi" iz 67. člena ZPP.
prenos krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - ponovni predlog - res iudicata - ne bis in idem - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za delegacijo pristojnosti
Ker navaja toženec v novem predlogu za prenos krajevne pristojnosti enake razloge, o katerih je Vrhovno sodišče že odločilo, o tem ni mogoče znova odločati, temveč je treba njegov predlog zavreči.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sorodstveno razmerje med pričo in uslužbencem pristojnega sodišča - videz nepristranskosti sojenja - objektivna nepristranskost
Dejstva, da je hči prve tožnice kot strokovna sodelavka zaposlena na sodišču, celo na oddelku tega sodišča, ki v zadevi odloča, in je bila v tej pravdi zaslišana kot priča, po oceni Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodnika - procesne kršitve
Okoliščin, ki jih navaja predlagateljica, ni mogoče uvrstiti med „drug tehten razlog“ v smislu 67. člena ZPP. Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja posamičnih sodnikov, ki sodijo v konkretni zadevi, so praviloma namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Če se toženki poraja dvom v pravilnost odločitev sodeče sodnice in v njeno nepristranskost, se mora prvenstveno poslužiti teh pravnih sredstev.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nepravdni postopek - postopek za vrnitev poslovne sposobnosti - procesna sposobnost - dvom v nepristranost sodišča - utemeljitev predloga - zavrnitev predloga
Drugi odstavek 45. člena v zvezi z drugim odstavkom 52. člena ZNP procesno sposobnost za samostojno vložitev predloga priznava tudi osebi, na katero se postopek nanaša, čeprav ni poslovno sposobna. To pomeni, da lahko takšna oseba v tem postopku samostojno opravlja procesna dejanja.
Okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodišča, predlagatelj vsebinsko ni utemeljil.