zapuščina - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - določitev krajevno pristojnega sodišča - bivališče zapustnika v tujini
Če v Republiki Sloveniji ni nobene zapuščine, določi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, katero po zakonu stvarno pristojno redno sodišče je krajevno pristojno (četrti odstavek 177. člena ZD).
Glede na določbe prvega in drugega odstavka 79. člena ZMZPP v tej fazi postopka ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča. Ker iz predloženega spisa ne izhaja nobena navezna okoliščina, na podlagi katere bi Vrhovno sodišče določilo krajevno pristojno sodišče, je Vrhovno sodišče za krajevno pristojno določilo Okrajno sodišče v Kočevju, saj je postopek pred tem sodiščem že v teku.
ZPP člen 25, 25/2, 191, 191/1. ZDSS-1 člen 5, 5/1b, 5/1c, 5/1h, 5/1a. ZDR-1 člen 59-63.
stvarna pristojnost delovnega sodišča - spor o pristojnosti
Ni bistveno, da drugi toženec ni imel formalnega statusa delodajalca, ki zagotavlja delo delavcev in da posledično prvi toženec ni imel formalnega statusa uporabnika v smislu določb 59. do 63. člena ZDR-1. Bistvena je dejanska vsebina teh razmerij, ki kaže na prikrit položaj delodajalca, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev (drugi toženec) oziroma prikrit položaj uporabnika, h kateremu tak delodajalec napoti svoje delavce (prvi toženec).
ZPP člen 17, 17/1, 25, 30. ZDSS-1 člen 5, 5/1a, 5/1b.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost
Ker tožnik v tožbi zatrjuje, da svoj tožbeni zahtevek zoper toženca, ki je fizična oseba, utemeljuje z ustno sklenjeno pogodbo o delu med njima, torej s pogodbo civilnega prava, pri čemer ne navaja, da bi njuno medsebojno razmerje imelo naravo oziroma elemente delovnega razmerja (tega v okviru tožbenega zahtevka niti ne vtožuje), v sporu med tožnikom in tožencem ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča. V tej zadevi gre za premoženjski spor med dvema fizičnima osebama, za rešitev katerega je stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Šentjurju.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - izločitev sodnika - zavrnitev predloga
„Drugi tehtni razlogi“ so po ustaljeni sodni praksi predvsem okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodišča, torej okoliščine, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja.
nepravdni postopek - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - zdravstveno stanje - bivanje v socialnovarstvenem zavodu - zaslišanje - dokaz z izvedencem - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlagana delegacija smotrna. V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je namreč predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Glede na zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer udeleženec trenutno biva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zapuščinski postopek - odnos med zapustnikom in dedičem - nedokazane trditve - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je bil zapustnik v slabih odnosih s svojci iz A. in da se na C. ni varno počutil, ne more imeti nobenega vpliva na krajevno pristojnost sodišča za odločanje v zapuščinskem postopku.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - združitev pravd v skupno obravnavanje - objektivna nepristranskost sojenja - videz nepristranskosti - zavrnitev predloga
Iz podatkov spisa izhaja, da je bil v drugi navedeni zadevi, ki je bila delegirana na Okrajno sodišče v Sežani, A. A. tožnik, v tem postopku pa naj bi bil le „iniciator“ (in tudi ni predlagan kot priča). Kakšna je še morebitna druga okoliščina, ki bi lahko vplivala na videz nepristranskosti (na primer sorodstvena vez med njim in udeleženci v predlogu navedenih postopkov, ki še potekajo na Okrajnem sodišču v Ajdovščini), v predlogu za sedaj ni navedeno.
Skupno obravnavanje več postopkov z istimi ali delno istimi strankami ter dejansko in pravno povezanimi pravdami prav tako lahko narekuje prenos pristojnosti na sodišče, ki bi potem obravnavalo vse združene postopke, vključno s tistim že delegiranim na Okrajno sodišče v Sežani. Vendar pa tožena stranka sama pogojuje prenos pristojnosti s primarno združitvijo postopkov P 30/2021, P 31/2021, in P 36/2021, pri čemer v predlogu sicer natančneje ne obrazloži povezovalne elemente vseh navedenih zadev. In kar je najpomembneje. Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi Okrajno sodišče v Ajdovščini vse v predlogu navedene postopke že združilo za skupno obravnavanje. Predlog za prenos pristojnosti v zadevi P 31/2021, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ajdovščini, je tako glede na samo pogojevalnost predloga tožene stranke preuranjen.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršilni postopek - bivališče dolžnika - Centralni register prebivalstva (CRP) - ustalitev pristojnosti
Tudi za izvršilni postopek pravilo, da se pristojnost sodišča presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Med slednje pa ni mogoče uvrstiti podatkov o stalnem prebivališču strank, pridobljenih med postopkom s poizvedbami v CRP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - ugoditev predlogu
Bistveno je, da se sodnice civilnega oddelka tega sodišča vsakodnevno srečujejo in občasno posvetujejo. Tako razmerje med sodnicami, ki velja tudi za razmerje med sodnico, ki ji je bila zadeva dodeljena v sojenje in sodnico A.A., bi tudi po presoji Vrhovnega sodišča lahko povzročila pri strankah postopka in v javnosti dvom v nepristranskost sojenja pred tem sodiščem.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - zakonec uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku - vpisničarka - majhno sodišče - ugoditev predlogu
Zaradi okoliščine, da je toženec mož vpisničarke na pristojnem sodišču, ki je majhno sodišče, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - namestitev v socialnovarstveni zavod - videokonferenca - izvedba dokazov - zaslišanje pridržane osebe - ugoditev predlogu
Glede na to, da se oseba, katero je sodišče v postopku odločanja o namestitvi v socialno varstveni zavod pred izdajo odločbe dolžno zaslišati, nahaja v Mariboru, sodišče v Piranu pa nima možnosti izvesti naroka preko videokonference, saj ne razpolaga z za to potrebno opremo, je zaradi ekonomičnosti postopka smiselno, da se določi drugo stvarno pristojno sodišče - sodišče v Mariboru.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sojenja - zavrnitev predloga
Razlog za prvi prenos pristojnosti je bil, da obravnavana zadeva izvira iz napake, ki naj bi jo storilo krajevno pristojno sodišče v izvršilnem postopku. Ta okoliščina je po presoji Vrhovnega sodišča pomenila drug tehten razlog v smislu 67. člena ZPP za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. V nadaljevanju pa je bila prenesena pristojnost iz Okrajnega sodišča v Kopru na Okrajno sodišče v Novi Gorici, in sicer, ker zdaj na tem sodišču opravlja funkcijo sodnica, ki je vodila izvršilni postopek, zaradi katerega naj bi bila toženka oškodovana. Glede na navedeno ne more biti utemeljen toženkin predlog za vrnitev pristojnosti na ti sodišči, saj tehtni razlogi za prenos pristojnosti še vedno obstajajo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sojenja - zakonec uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku - vpisničarka - majhno sodišče - ugoditev predlogu
Toženec je mož vpisničarke, ki opravlja delo v kazenskem in nepravdnem vpisniku, v času odsotnosti in poletnih dopustov pa tudi na pravdnem vpisniku pristojnega sodišča, dela pa zaradi majhnosti sodišča ni mogoče drugače organizirati. Prav tako je sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem na pristojnem sodišču intenzivnejše, saj gre za manjše sodišče v manjšem kraju. Ob upoštevanju v predlogu opisanega načina povezanosti med zaposlenimi na pristojnem sodišču in majhnosti tega sodišča bi ta okoliščina utegnila pri nasprotni stranki vzbuditi vtis pristranskosti, hkrati pa bi lahko negativno vplivala na percepcijo javnosti o nevtralnosti in s tem objektivne nepristranskosti odločanja v postopku.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik sodišča druge stopnje kot stranka v postopku pred pristojnim sodiščem prve stopnje - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je druga toženka sodnica inštančnega sodišča stvarno pristojnemu sodišču (razporejena celo na oddelek z drugega pravnega področja) ter da se v isti stavbi srečuje in pozna s sodniki krajevno in stvarno pristojnega sodišča, samo po sebi ne pomeni take okoliščine, ki bi narekovala prenos pristojnosti po 67. členu ZPP. Predlagatelj pa ne navaja, da bi pri stikih s sodniki šlo za tesnejše, prijateljske odnose, ki bi presegali običajno poznanstvo in profesionalno kolegialnost v širšem delovnem okolju. Sodniki odločajo na podlagi ustave in zakonov in morajo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih. Prenosa pristojnosti pa ne narekuje niti narava spora. V obravnavani zadevi bodo v ospredju pravna vprašanja, ki niso povezana z osebno občutljivimi razmerji posameznikov. Sicer pa gre tako pri Okrožnemu sodišču v Ljubljani kot pri Višjemu sodišču v Ljubljani za večji sodišči, zaradi česar že po naravi stvari ne gre za večjo medsebojno povezanost zaposlenih na njih.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sojenja - zavrnitev predloga
Iz predloga ne izhaja, da z organizacijo dela o zadevi ne bi mogli odločati drugi sodniki (tj. sodniki, ki z letnim razporedom niso razporejeni na pravdni oddelek, temveč na druge oddelke). Videz nepristranskosti je v tem postopku torej mogoče zagotoviti z ustrezno organizacijo dela – izločitvijo „okuženih“ sodnikov in predodelitvijo zadeve.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sojenja - sodnik kot stranka v postopku - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je druga toženka sodnica Okrajnega sodišča v Ljubljani, ne vzbuja dvoma v nepristranskost odločanja pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Drugi odstavek 114. člena Zakona o sodiščih določa, da je posamezno okrajno sodišče organizacijska enota okrožnega sodišča z njegovega območja, razen Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je samostojna organizacijska enota.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost - dvom v nepristanskost sojenja - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - vodja vpisnika - ugoditev predlogu
Okoliščini, da ima dolžnica neomejen vpogled in možnost delovanja v elektronskem I - vpisniku ter majhnost kolektiva, bi utegnili pri upniku vzbuditi vtis pristranskosti, hkrati pa bi to lahko negativno vplivalo na percepcijo javnosti o nevtralnosti in s tem objektivni nepristranskosti odločanja v postopku.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - izvršilni postopek - bivališče strank - zavrnitev predloga
Res sta (sedaj) obe stranki iz Ljubljane, vendar to samo po sebi, glede na naravo izvršilnega postopka, ni zadosten razlog, s katerim bi bilo mogoče utemeljiti smotrnost za prenos pristojnosti. Dolžnikovo upanje, da bo ljubljansko sodišče morda sodilo drugače, pa ni razlog, zaradi katerega bi bilo njegovemu predlogu moč ugoditi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninska tožba - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sojenja - sodnik kot stranka v postopku - sedež v stavbi pristojnega sodišča - ugoditev predlogu
Po oceni Vrhovnega sodišče bi okoliščina, da sta prvi in drugi toženec sodnika na Okrožnem sodišču v Mariboru, tretji tožnik ter četrta in peta toženka pa sodniki Višjega sodišča v Mariboru, pri nasprotni stranki in v javnosti lahko vzbudila dvom v nepristranskost odločanja pred Okrožnim sodiščem v Mariboru.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sojenja - sodnik kot stranka v postopku - organizacijska enota pristojnega sodišča - ugoditev predlogu
V konkretnem primeru je tožnik sodnik Okrajnega sodišča na Jesenicah, ki predstavlja organizacijsko enoto Okrožnega sodišča v Kranju, kjer se vodi predmetna pravdna zadeva. Res se sicer predmetni pravdni postopek vodi pred drugim – navedenim okrožnim sodiščem, vendar pa so razmerja in stiki med sodniki obeh sodišč še posebej med tožnikom in sodniki okrožnega sodišča tesnejši, medsebojno povezani, sodniki okrožnega sodišča se s tožnikom dobro poznajo in tudi medsebojno sodelujejo ter srečujejo, sodijo v pravdnih zadevah, ki so povezane z zapuščinskimi zadevami, ki jih rešuje sodnik, sedaj pa celo rešujejo njemu pripadle zapuščinske zadeve. Zunanji oziroma objektivni videz nepristranskosti je tako nedvomno okrnjen.