Kazenska ovadba stranke zoper sodnika je lahko razlog za izločitev tega sodnika iz odločanja o zadevi, medtem ko poznanstvo med sodniki istega sodišča oziroma sodnika, zoper katerega je stranka vložila kazensko ovadbo, z drugimi sodniki, ni tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov ekonomičnosti - nepravdni postopek - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - splošna krajevna pristojnost - izbirna pristojnost - stalno prebivališče - dejansko prebivališče - ugoditev predlogu
Razlogi sodišča splošne pristojnosti za prenos zadeve na sodišče izbirne pristojnosti so utemeljeni iz razloga smotrnosti - nasprotni udeleženec namreč na območju sodišča izbirne pristojnosti prebiva že več kot dve desetletji.
sporazum o krajevni pristojnosti - prorogacija pristojnosti - prepozen predlog - Centralni oddelek za izvršbo na podlagi verodostojne listine (COVL)
V obravnavanem primeru je izvršilno sodišče v sklepu z dne 15. 1. 2019 presodilo, da upnik listine o sporazumu o dogovorjeni krajevni pristojnosti ni dovolj določno označil.
O sporazumu strank o krajevni pristojnosti sodišča je bilo že odločeno, pravdni stranki pa odločitve izvršilnega sodišča iz navedenega sklepa nista izpodbijali.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - strokovna sodelavka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - poslovanje v isti sodni stavbi - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča
Okoliščina, da je tožnica kot strokovna sodelavka zaposlena pri sodišču, ki je pristojno za odločanje o njenem zahtevku, je, upoštevaje tudi v predlogu opisan način povezanosti in komuniciranja med oddelkoma, tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Ta okoliščina bi utegnila pri nasprotni stranki vzbuditi vtis pristranskosti, hkrati pa bi mogla negativno vplivati na percepcijo javnosti o nevtralnosti in s tem objektivne nepristranskosti odločanja v postopku na drugi stopnji.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranost sodnika - izločitev sodnika
Dedinja z navedenimi razlogi pristranskost očita le razpravljajoči sodnici, kar pa ni razlog za dvom v nepristranskost celotnega pristojnega sodišča oziroma razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP v zvezi s 163. členom ZD.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodnika - zavrnitev predloga
„Drugi tehtni razlogi“ so po ustaljeni sodni praksi predvsem okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodišča. Mednje pa po prav tako ustaljeni sodni praksi ne spada nezadovoljstvo z delom sodišča oziroma njegovimi odločitvami ali uveljavljanje postopkovnih nepravilnosti, za odpravo katerih so na voljo druga pravna sredstva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - obrazložitev predloga za delegacijo pristojnosti - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je ena od strank postopka zaposlena na sodišču, ki zadevo obravnava, v določenih primerih res lahko pomeni „drug tehten razlog“. Vendar pa takšna okoliščina sama po sebi še ne narekuje ugoditve predlogu. Odločitev o tem je namreč odvisna od vseh okoliščin primera. Tako so pomembna predvsem vprašanja: kakšno delo opravlja ta oseba, kako veliko je sodišče, kakšni so odnosi med zaposlenimi, kakšna je narava spora in kakšna je narava postopka; pa tudi, kako na okoliščino, ki naj bi utemeljevala delegacijo pristojnosti, gledajo stranke postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nepravdni postopek - sodnik pristojnega sodišča kot stranka (udeleženec) v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je predlagateljica nepravdnega postopka zaposlena kot sodnica na nepravdnem oddelku okrajnega sodišča, pred katerim teče omenjeni nepravdni postopek, po mnenju Vrhovnega sodišča pomeni takšno okoliščino, zaradi katere bi bilo lahko ogroženo zaupanje strank in javnosti v nepristranskost sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot zakonec/izvenzakonski partner stranke v postopku
Okoliščina, da je ena od strank postopka ali njen zakonec ali sorodnik zaposlen na sodišču, ki zadevo obravnava, v določenih primerih lahko predstavlja "drug tehten razlog" za prenos pristojnosti, a sama po sebi ugoditve predlogu ne narekuje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - konkretizacija navedb
Predlog Okrožnega sodišča v Murski Soboti temelji na goli okoliščini, da je tožnica zaposlena na tem sodišču. Pri tem iz predloga za prenos pristojnosti ni razvidno, v kakšni vlogi je zaposlena, kakor tudi ne, na katerem sodnem oddelku. Predlog nasploh ne podaja nobenih konkretnih okoliščin primera. Ker je tako, Vrhovno sodišče pred seboj nima dejanskih okoliščin, na katere bi lahko oprlo prenos pristojnosti po 67. členu ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - nepravilnosti v postopku - varstvo osebnih podatkov - videz nepristranskosti sodišča
Med tehtne razloge ne spada nezadovoljstvo z delom sodišča oziroma njegovimi odločitvami ali uveljavljanje postopkovnih nepravilnosti, za odpravo katerih so na voljo druga pravna sredstva; kar je tudi v sodni praksi že ustaljeno stališče.
Vrhovno sodišče se ne spušča v vsebinsko presojo očitanih kršitev v pomenu instančnega preizkusa, zato tožnici, ki ju moti konkretno ravnanje z osebnimi podatki, v tem pomenu s predlogom po 67. členu ZPP že v zasnovi ne moreta uspeti. Očitane kršitve pa, četudi bi bile zares podane, same po sebi ne (o)krnijo videza nepristranskosti in neodvisnosti celotnega sodišča.
spor o pristojnosti - izobraževanje delavcev - neizbira kandidata - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Iz kompetenčnega dejanskega stanja izhaja, da je tožena stranka, pri kateri je bil zaposlen tudi tožnik, objavila interni natečaj za napotitev javnih uslužbencev policije na izobraževanje in delavce pozvala k podaji prijav. Na interni natečaj se je prijavil tudi tožnik, ki ni bil izbran. Iz tega razloga vtožuje od tožene stranke odškodnino za nepremoženjsko škodo. Gre za spor za plačilo odškodnine med tožnikom kot javnim uslužbencem (torej delavcem) in toženo stranko kot delodajalcem zaradi neizbire na internem natečaju za izobraževanje. Ta spor je spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, zato je za odločanje o njem glede na točko b) prvega odstavka 5. člena ZDS-1 pristojno delovno sodišče.
Glede na 17/2. člen ZPP za določitev stvarne pristojnosti ni pomembno, da se tožnik pri uveljavljanju svojega tožbenega zahtevka sklicuje na 26. člen Ustave RS oziroma na 148. člen OZ, saj te navedbe ne spadajo v okvir opredelitve kompetenčnega stanja. Sodišče na pravno podlago, ki jo navajajo stranke, ni vezano, zato tudi navedba pravne podlage v tožbi nima vpliva na stvarno pristojnost sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - sodniški pomočnik
Okoliščina, da je predlagateljica kot sodniška pomočnica zaposlena na Okrajnem sodišču v B., ki na prvi stopnji odloča v obravnavani zadevi, pomeni tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - ekonomičnost postopka - pospešitev postopka - izvedba dokazov - isti historični dogodek - enako dejansko stanje - združitev pravd v skupno obravnavanje - nižji stroški pravdnega postopka
Vrhovno sodišče pritrjuje tožnikovi tezi o stroškovno učinkovitejši izvedbi postopka pred ljubljanskim sodiščem. Izpostavljeni sodišči sta sicer razmeroma blizu, a ob pregledu procesnega stanja spisa ni dvoma, da gre po vsebini za presojo istega historičnega dogodka. Celoten dokazni postopek bo osredotočen na skupno problematiko otrokovega šolanja, v ta namen pa bodo v obeh postopkih kot potencialno združenih pravdah podvojeni tudi izvedeni dokazi z zasliševanjem strank oziroma prič.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - oddaljenost sodišča - stroški prihoda na sodišče
Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da zgolj okoliščina, da stranka po spremembi bivališča prebiva izven območja krajevno pristojnega sodišča, v pravdnem postopku sama po sebi, brez obstoja drugih posebnih okoliščin ne more biti razlog za prenos pristojnosti. Gre namreč za pogost položaj, zato bi nasprotno stališče porušilo sistem organiziranosti pravosodja po zakonsko uveljavljenem sistemu krajevne pristojnosti. Taka druga posebna okoliščina bi lahko bila toženkin šibek socialni položaj. Vendar pa po oceni Vrhovnega sodišča delegacija pristojnosti v konkretnem primeru postopka kot celote ne bi pocenila ali poenostavila.
krajevna pristojnost - izvršilni postopek - spor o pristojnosti - stalno bivališče dolžnika - opredelitev prebivališča dolžnika v predlogu za izvršbo
Na podlagi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ velja tudi za izvršilni postopek pravilo, da se pristojnost sodišča presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Med slednje ni mogoče uvrstiti podatkov o stalnem prebivališču strank, pridobljenih med postopkom s samoiniciativnimi poizvedbami v Centralnem registru prebivalstva. Za odločitev o krajevni pristojnosti je tako odločilen samo dolžnikov naslov, naveden v predlogu za izvršbo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - videz nepristranskosti sodišča - zastopnik - več postopkov pred istim sodiščem - zavrnitev predloga
Dejstvo, da ima zastopnik tožeče pred pristojnim sodiščem že več postopkov, samo po sebi ne prestavlja utemeljenega razloga za določitev drugega pristojnega sodišča. Drugih okoliščin, ki bi kazale na "okuženost" razpravljajočega sodnika ali celega sodišča, toženka ne navaja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - videz nepristranskosti sodišča - nekonkretiziranost predloga - zavrnitev predloga
Predlog Okrožnega sodišča v Murski Soboti temelji na goli okoliščini, da je tožnica zaposlena na tem sodišču. Pri tem iz predloga za prenos pristojnosti ni razvidno, v kakšni vlogi je zaposlena, kakor tudi ne, na katerem sodnem oddelku. Predlog nasploh ne podaja nobenih konkretnih okoliščin primera.
Ker je tako, Vrhovno sodišče pred seboj nima dejanskih okoliščin, na katere bi lahko oprlo prenos pristojnosti po 67. členu ZPP. Zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.