spor o pristojnosti - izvršba na nepremičnino - kraj, kjer leži nepremičnina
V obravnavani zadevi je upnik predlagal izvršbo na nepremičnini k.o. Ajdovščina, ki leži na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani. To pomeni, da je v skladu s četrtim odstavkom 35. člena in v zvezi s prvim odstavkom 166. člena ZIZ v fazi dovolitve izvršbe pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - zakonska zveza - zakonec sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku - izvršilni postopek
Če bi v izvršilnem postopku, v katerem kot dolžnik nastopa sodničin mož, odločali sodniki istega sodišča, bi opisana povezanost med zakoncema ne glede na to, da gre sicer za sodnico s pravdnega oddelka, nedvomno lahko vzbudila upravičen dvom v sodno nepristranskost tega sodišča.
ZPP člen 12, 12/1, 12/4, 12/5. ZS člen 114, 114-27. ZS-H člen 24, 24/1.
krajevna pristojnost - postopek razglasitve pogrešane osebe za mrtvo - določitev krajevno pristojnega sodišča - določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - neznano bivališče - neznani dediči - kraj, kjer leži nepremičnina
V konkretnem primeru ni znano bivališče nasprotnega udeleženca, glede katerega se predlaga postopek razglasitve za mrtvega. Prav tako niso znani nobeni podatki o njegovi smrti in njegovih dedičih, je pa nasprotni udeleženec vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik spornih nepremičnin katastrske občine št. 2715 Cetore, ki spada v občino Izola. Vrhovno sodišč je zato za odločanje v tej zadevi določilo krajevno pristojno sodišče, in sicer Okrajno sodišče v Piranu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev predloga
Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja posamičnih sodnikov so praviloma namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve. Ni pa temu namenjen institut delegacije pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - manjše sodišče - sorodstvo uslužbenca pristojnega sodišča in stranke v postopku - vodja vpisnika
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da se pod pojem „drugega tehtnega razloga“ lahko subsumirajo okoliščine, ko je na sodišču, pristojnem za odločanje, zaposlena stranka sama ali njen zakonec oziroma sorodnik, še zlasti, kadar gre za manjše sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - združitev pravd v skupno obravnavanje - prenos pristojnosti na drugo sodišče - stvarna pristojnost rednega in specializiranega sodišča - delovno sodišče - zavrnitev predloga
Iz razloga smotrnosti (predvidene združitve postopkov zoper solidarne dolžnike) ni mogoč prenos pristojnosti s sodišča splošne pristojnosti na specializirano delovno sodišče. Združitve postopkov namreč s samo delegacijo pristojnosti ni mogoče doseči. Uresničitev možnosti, da se več postopkov združi v skupno obravnavanje, je odvisna od presoje sodišča, ki postopke vodi. Predvidena združitev več pravd, ki tečejo pred različnimi sodišči, je tako sicer lahko razlog za delegacijo, a le izjemoma. V primerih, ko so za postopke, ki naj bi se združili, pristojna sodišča različnih vrst (v obravnavanem primeru sodišče s splošno pristojnostjo in specializirano delovno sodišče), takšna izjema ne pride v poštev.
ZDSS-1 člen 5, 5/1b. ZFPPIPP člen 442, 442/1-1. ZGD-1 člen 8, 8/1. ZPP člen 1, 30, 30/1.
spor o pristojnosti - prejemki iz delovnega razmerja - izbris družbe iz sodnega registra - pravno nasledstvo - spregled pravne osebnosti
Pri spregledu pravne osebnosti gre za dvojno odgovornost - odgovornost družbe za svoje obveznosti in odgovornost družbenikov za obveznosti družbe. Ne gre torej za pravno nasledstvo družbenika. Zato ni izpolnjen subjektivni kriterij, po katerem se določa pristojnost delovnega sodišča, saj toženca niti kot družbenika niti kot zakonita zastopnika nimata statusa niti delodajalca niti pravnega naslednika tožnikovega delodajalca. Za odločanje v tem sporu je pristojno sodišče splošne pristojnosti.
spor o pristojnosti - spor med delavcem in delodajalcem v zvezi z delovnim razmerjem
Predmet spora v tej zadevi je tožničin zahtevek iz naslova neizplačane plače, neizplačanega sorazmernega dela regresa za letni dopust in odpravnine ter odškodnine po 3. odstavku 111. člena ZDR-1. Gre za spor med delavcem in delodajalcem o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, zato je za odločanje na podlagi b. točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 stvarno in krajevno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - nepristranskost sojenja - napake v postopku - zmotna uporaba materialnega prava - kršitev procesnega prava
Med okoliščine, ki utemeljujejo prenos pristojnosti, ne spadajo morebitne kršitve procesnega ali materialnega prava, ki jih pri svojem delu stori sodišče. Institut delegacije pristojnosti namreč ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za njegovo nepravilno delo. Za odpravo morebitnih takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in izredna) pravna sredstva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Presoja očitanih procesnih nepravilnosti in predvidene zmotne ugotovitve dejanskega stranka ne moreta biti predmet obravnave v postopku za delegacijo pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zapuščinski postopek - napotitev na pravdo - otrok sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku - veliko sodišče
Zgolj dejstvo, da je ena od strank zapuščinskega postopka hči ene od sodnic gospodarskega oddelka sodišča z velikim številom sodnikov, ne pomeni tehtnega razloga za prenos pristojnosti.
Za okoliščino, ki bi utemeljevala ugoditev predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ne šteje imenovanje za sodnika porotnika, ki opravlja to funkcijo v času vložitve tožbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - manjše sodišče
»Drugi tehtni razlogi«, ki lahko utemeljujejo delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP, so po ustaljeni sodni praksi tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodišča. Okoliščina, da je prva toženka sodnica na sodišču, ki naj bi obravnavalo zadevo, je po prepričanju Vrhovnega sodišča taka okoliščina.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na denarno terjatev - stalno prebivališče dolžnice
Upoštevaje dolžničino stalno prebivališče je treba pritrditi Okrajnemu sodišče v Celju, da gre za kraj, ki leži na območju Okrajnega sodišča v Šentjurju.
ZPP člen 25. ZIZ člen 15, 35, 35/4, 166, 166/1, 166/2.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - izvršba na nepremičnino - izključna krajevna pristojnost - nepremičnine na območju več sodišč - nadaljevanje izvršbe - novo izvršilno sredstvo - oprava izvršbe
Ko ležijo nepremičnine na območju različnih sodišč, je krajevno pristojno za dovolitev izvršbe le tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu. Za samo nadaljnjo izvršbo pa je nato pristojno vsako sodišče, na območju katerega leži nepremičnina.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nepravdni postopek - zapuščinski postopek - nekdanji sodnik pristojnega sodišča kot zapustnik - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča
Pokojničina zaposlitev na sodišču, pred katerim je v teku zapuščinski postopek po njej, ne pomeni okoliščine, ki bi sama po sebi zbujala dvom v objektivno nepristranskost tega sodišča. Zapuščinski postopek je po svoji naravi nepravdni postopek, kjer se pretežno razpravlja o nespornih dejstvih.
V tu obravnavani zadevi pokojna niti ni stranka zapuščinskega postopka, temveč je objekt tega postopka zgolj njena zapuščina. Videz nepristranskosti pristojnega sodišča, upoštevaje še zlasti dejstvo, da delegacije pristojnosti niso predlagale stranke postopka, temveč sodišče sámo, po oceni Vrhovnega sodišča zato ni ogrožen; prav tako ne pieteta pokojne.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča drug tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP pomeni tudi zaposlitev tožeče stranke na sodišču, pred katerim teče konkretni postopek.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - spor iz pristojnosti okrožnega sodišča - sorodstveno razmerje med sodnikom okrajnega sodišča in stranko v postopku - poslovanje v isti sodni stavbi - majhno sodišče
Okoliščina, da je toženec brat ene izmed sodnic okrajnega sodišča, ki se nahaja v isti sodni stavbi kot pristojno okrožno sodišče, glede na majhnost obeh sodišč, povezanost sodnikov obeh sodišč in tudi dejstvo, da je bilo z Okrajnega sodišča v Novem mestu prenesena pristojnost na drugo sodišče v večih civilnih postopkih, v katerih sta udeleženi stranki tega (pravdnega) postopka, predstavlja okoliščino, zaradi katere bi bil lahko v tej zadevi, kjer gre za ugotovitev obsega skupnega premoženja med pravdnima strankama, okrnjen videz nepristranskosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - izločitev sodnika - dolgotrajnost postopka - zavrnitev predloga
Morebitne subjektivne okoliščine na strani posamezne sodnice so lahko kvečjemu razlog za njeno izločitev in ne krhajo objektivne nepristranskosti celotnega sodišča.