določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - strokovni sodelavec - družinsko podjetje kot stranka v postopku
Za odločanje v tej zadevi na drugi stopnje se določi Višje sodišče v Ljubljani.
spor o pristojnosti - odškodninska odgovornost - ravnatelj javnega zavoda - odgovornost odvetnika
Prva toženka (ravnateljica) je imela kot delavka sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s tožečo stranko kot delodajalcem. Bili sta torej v razmerju delavec - delodajalec. Iz tega razmerja tožeča stranka tudi vtožuje plačilo odškodnine, saj kot pravno podlago odškodninskega zahtevka navaja tretji odstavek 147. člena OZ. Za opredelitev pristojnosti ni bistveno, če se delovno pravni status prve tožnice prepleta tudi z njenimi nalogami ravnateljice zavoda.
Spora o domnevni škodi, ki naj bi jo tožeči stranki povzročila druga toženka (odvetnica) zaradi nestrokovnega ravnanja v postopku izredne odpovedi, pa ni mogoče opredeliti za individualni delovni spor niti glede na stranki tega spora, saj ne gre za spor med delavcem in delodajalcem, niti glede na vsebino spora, saj ne gre za spor o pravici, obveznosti oziroma odgovornosti iz delovnega razmerja.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor krajevne pristojnosti - pravočasnost ugovora
V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZPP lahko tožena stranka ugovarja krajevno pristojnost najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave.
Izjemo od navedenega pravila lahko narekuje razlaga zakonskih določb, ki glede na specifiko podajanja navedb v postopku z izvršbo na podlagi verodostojne listine upošteva, da stranke niso vedno dovolj zgodaj seznanjene z vsemi okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča. V takšnem primeru bi bilo dopustno uveljavljati ugovor krajevne pristojnosti tudi tekom pravdnega postopka po prejemu dopolnitve tožbe, če bi tožena stranka šele takrat zagotovo izvedela, iz katerega pravnega razmerja sploh izhaja vtoževani tožbeni zahtevek.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nekdanji sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - videz nepristranskosti - ponoven predlog za delegacijo pristojnosti - zdravstveno stanje stranke v postopku - pravica do sodnega varstva - pravna pomoč
Tožnikovemu predlogu za prenos pristojnosti ni mogoče ugoditi, ker mora Vrhovno sodišče ob tehtanju razlogov iz prejšnjega sklepa (videz nepristranskosti) in tožnikovega oteženega uresničevanja pravice do sodnega varstva (zdravstvene težave in omejitve) uresničiti prvo vrednoto, saj bi jo sicer v celoti zanikalo, tožnikovo zaslišanje pa bo na enega izmed možnih procesnih načinov vendarle mogoče opraviti pred zaprošenim sodiščem (259. člen ZPP v zvezi s 174. členom ZPP).
izvršilni postopek - postopek po pravnomočnosti sklepa o izvršbi - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - uslužbenec sodišča - manjše sodišče
Utemeljen je predlog za prenos pristojnosti, saj dolžnica, ki je sicer zaposlena pri Okrožnem sodišču v B., opravlja delo čistilke neposredno pri Okrajnem sodišču v A. Gre za majhno sodišče, ki ima dva sodnik in manjše število zaposlenih uslužbencev, ki se med seboj vsakodnevno srečujejo in družijo.
delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča
Okoliščina, da ima Delovno sodišče v Mariboru s toženo stranko sklenjeno pogodbo o izvajanju storitev fizičnega varovanja, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, saj bi lahko bil prizadet videz nepristranskosti sojenja, ki se izraža pri percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - izločitev predsednika sodišča - izločitev sodnika - zavrnitev predloga - dvom v nepristranost sodišča - manjše sodišče
Predlagatelj s predlogoma za izločitev predsednice sodišča in sodnice, ki ji je zadeva dodeljena v reševanje, ni uspel in očitno šteje, da enaki oziroma podobni razlogi omogočajo prenos pristojnosti na drugo sodišče. Vendar pa se instituta medsebojno razlikujeta in enaki razlogi, ki so predvideni za izločitev sodnika, ne pogojujejo in utemeljujejo tudi predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča oziroma zaradi zavrnitve predloga za izločitev sodnice ni nastopil "drug tehten razlog" iz 67. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - strojepiska pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Ni primerno, da bi v zadevi, v kateri je tožena stranka zaposlena na določenem okrajnem sodišču kot strojepiska, razporejena tudi na področje pravd, odločali sodniki istega oddelka istega sodišča.
Predlog za prenos pristojnosti ni pravno sredstvo, s katerim bi stranka po že zaključenem postopku dosegla ponovno sojenje na isti stopnji pred drugim stvarno pristojnim sodiščem.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sojenja - zapuščinski postopek - nekdanja sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Glede na časovno oddaljenost dela B. B. na Okrajnem sodišču v Kranju Vrhovno sodišče zaključuje, da navedena okoliščina tudi v kombinaciji s predlogom za izločitev konkretne sodeče sodnice ni take narave, da je zaradi nje objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik pristojnega višjega sodišča kot stranka v postopku
Vrhovno sodišče iz razloga, ker bi bil lahko prizadet videz nepristranskosti, za odločanje določi drugo stvarno pristojno sodišče, če je sodnik pristojnega sodišča stranka v postopku. V obravnavani zadevi kot stranka v postopku na prvi stopnji nastopa sodnica višjega sodišča. V takih primerih je praviloma predlogu za prenos pristojnosti ugodeno šele v fazi pritožbenega odločanja, pod pogojem, da do nje pride.
ZPP člen 25, 25/2. ZS člen 114, 114/3. ZIZ člen 15, 166, 166/1, 166/2. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8, 8-13.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - krajevna pristojnost - novo izvršilno sredstvo
Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je določeno s katastrskimi občinami (tretji odstavek 114. člena Zakona o sodiščih; v nadaljevanju ZS). Ker Vlada Republike Slovenije ni izdala uredbe, s katero bi določila katastrske občine, ki obsegajo območje posameznega okrajnega sodišča, se za območje krajevne pristojnosti okrajnih, okrožnih in višjih sodišč štejejo območja, ki so veljala do dneva uveljavitve tega zakona (prvi odstavek 24. člena ZS-H). Katastrske občine, ki spadajo v določen sodni okraj, so še vedno določene po Zakonu o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodnika - nekonkretizirane trditve - zavrnitev predloga
Trditve o nepravilnosti pri izvedbi dokaza z izvedencem ne predstavljajo podlage za prenos pristojnosti po 67. členu ZPP, trditve o nepravilnosti ravnanja sodne uprave pa so nekonkretizirane do te mere, da nanje vsebinsko ni mogoče odgovoriti. Predlagateljev dvom v pravilnost procesnega postopanja sodnika je lahko predmet obravnave v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi zoper sodniške odločitve, ni pa to razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - zakonec sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Ni primerno, da bi v postopku, v katerem je stranka bližnji sorodnik (soprog) sodnice na Okrajnem sodišču v Ljubljani, odločali sodniki izvršilnega oddelka istega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti
Morebitne pristranske osebne okoliščine posamezne sodnice (ki v zadevi ne sodi več) so lahko kvečjemu razlog za njeno izločitev in ne krhajo objektivne nepristranskosti celotnega sodišča. Prav tako delegacije ne utemeljuje domnevna dolgotrajnost obravnavanega sodnega postopka.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - zakonec sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Ni primerno, da bi v postopku, v katerem je stranka bližnji sorodnik (soprog) sodnice na Okrajnem sodišču v Ljubljani, odločali sodniki izvršilnega oddelka istega sodišča.
Okoliščine, ki jih v svojem predlogu navaja prva toženka, niso takšne, da bi utemeljevale dvom o nepristranskosti vseh sodnikov. Očitki so povezani z domnevno pristranskim ravnanjem ene sodnice oz. z nezadovoljstvom stranke z izidom drugega postopka pred istim sodiščem.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - zakonec sodnika pristojnega višjega sodišča kot stranka v postopku
Med tehtne razloge za delegacijo sodi tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki se kaže v izključitvi slehernega dvoma, ki bi lahko omajal zaupanje strank v odločanje sodišča. Zakonska zveza med sodnico sodišča, ki je pristojno za odločanje v pritožbenem postopku, in toženo stranko v tem postopku, lahko nedvomno povzroči - zlasti pri nasprotni stranki - vtis pristranskosti sodišča.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - predlog za delegacijo pristojnosti - ponoven predlog za delegacijo pristojnosti - res iudicata - zavrženje predloga
S četrtim predlogom za delegacijo pristojnosti tožnica navaja enake razloge in okoliščine, kot že v predhodnih predlogih, to je glede nepravilnosti pri delu sodeče sodnice in sodne uprave, prirejanja sodnega vpisnika in uradnih zaznamkov v razveznem postopku ter o lažnivih sodnih izvedencih. Kot je Vrhovno sodišče že v predhodnih sklepih pojasnilo, tožnica z navajanjem identičnih razlogov in okoliščin ne more doseči ponovnega vsebinskega odločanja o delegaciji pristojnosti. Edina nova okoliščina, ki jo navaja tožnica in po njenem mnenju kaže na pristranskost celotnega Okrožnega sodišča v Ljubljani, je, da je sodišče B. B. neutemeljeno dovolilo vpogled v predmetni spis. Vendar je tudi ta nova navedba primer bistveno istovrstnega razloga, o kakršnih je Vrhovno sodišče že v prejšnjih postopkih pojasnilo, da ne ustrezajo razlogu za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP, zato Vrhovno sodišče o njem ne bo vsebinsko odločalo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog za prenos krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Tožnik ne pojasni, na kakšen način naj bi ravnanje posameznih sodnic s celjskega okrožnega sodišča, ki je obravnavalo zadevo na prvi stopnji, vplivalo na videz o nepristranskost sojenja sodnic oziroma sodnikov s celjskega višjega sodišča, ki bo kot krajevno pristojno odločalo o njegovi pritožbi.