določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranost sodišča - nezadovoljstvo z vodenjem postopka pred pristojnim sodiščem - okoliščine konkretnega primera
V obravnavani zadevi niti pri strankah postopka, niti pri zunanjih opazovalcih okoliščine, ki jih uveljavljata predlagatelja prenosa krajevne pristojnosti, ne vzbujajo objektivnega dvoma v nepristranskost pristojnega sodišča.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sorodstvo med stranko v postopku in predsednikom pristojnega sodišča
Ožja sorodstvena povezanost med pravdnimi strankami in predsednikom Okrožnega sodišča v A. predstavlja tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - državni odvetnik kot stranka v postopku - zavrnitev predloga
Zgolj to, da je ena od predlagateljic državna odvetnica v kraju, v katerem se nahaja sodišče in tako vsakodnevno v stiku s tamkajšnjimi sodniki, druga predlagatelja pa njen brat in mož, ni okoliščina, ki bi v percepciji javnosti lahko vzbudila dvom o objektivni nepristranskosti pristojnega sodišča kot celote.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nepravdni postopek - sodnik pristojnega sodišča kot stranka (udeleženec) v postopku - objektivna nepristranskost sodišča - manjše sodišče - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je eden izmed nasprotnih udeležencev te nepravdne zadeve sodnik na Okrajnem sodišču na Jesenicah, ki na prvi stopnji odloča v obravnavani zadevi, pomeni tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča
Vnaprejšnja opredeljenost razpravljajoče sodnice, četudi bi bila podana, sama po sebi ne more voditi do razumne presoje, da je podan dvom v nepristranskost celotnega stvarno in krajevno pristojnega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča
Nezadovoljstvo stranke z izidom določenih zadev, v katerih so bila ali pa še bodo vložena in izčrpana vsa razpoložljiva pravna sredstva, ne more biti utemeljen razlog za odklanjanje sodišča za sojenje v drugih zadevah.
nepravdni postopek - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - zdravstveno stanje - začasno bivanje v zavodu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlagana delegacija smotrna. V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je namreč predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Glede na zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer udeleženec trenutno biva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO
VS00039396
ZPP člen 24, 24/2, 25, 25/2. ZIKS člen 145, 145/1, 145č, 145č/1. Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe (1946) člen 8, 12, 22.
spor o pristojnosti - nepravdni postopek - vrnitev zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena ZIKS - pristojnost
Prvi odstavek 145.č člena ZIKS določa, da o vrnitvi zaplenjenega premoženja odloča sodišče, ki je izvršilo kazen zaplembe premoženja, v nepravdnem postopku.
Za odločitev o sporu o pristojnosti je zato ključna ugotovitev, katero sodišče je v obravnavanem primeru izvršilo (in ne izreklo) kazen zaplembe obravnavane nepremičnine, ki je bila s pravnomočno kazensko obsodilno sodbo izrečena pravnemu predniku predlagatelja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dovoljenost predloga za delegacijo - dvom v nepristranskost sojenja - ponoven predlog za delegacijo pristojnosti - pravnomočnost - zavrženje predloga
Ker razlogi, ki jih predlagatelja podajata v novem predlogu za prenos krajevne pristojnosti ustrezajo tistim, o katerih je Vrhovno sodišče že odločilo, o tem ni mogoče znova odločati, marveč je treba njun predlog zavreči (drugi odstavek 319. člena ZPP).
Edini pravno odločilen očitek je uperjen le proti sodeči sodnici, kar samo po sebi ne vzbuja dvoma v objektivno nepristranskost celega (okrajnega) sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - zavrnitev predloga
Res je Vrhovno sodišče v preteklosti že zavzelo stališče, da se pod pojem „drugega tehtnega razloga“ lahko subsumira okoliščina, ko je stranka zaposlena na sodišču, pristojnem za odločanje, toda pomembne so tudi druge okoliščine, predvsem velikost sodišča, povezanost med zaposlenimi, narava spora ipd.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - ugovor krajevne pristojnosti
Sodišče se lahko po uradni dolžnosti (ob predhodnem preizkusu tožbe) sámo izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno (drugi odstavek 22. člena ZPP). Ker v konkretnem primeru ni podana izključna krajevna pristojnost nobenega sodišča, je treba šteti, da sta pravdni stranki s tem, ko se nista pritožili zoper sklep z dne 30. 6. 2020, s katerim je Okrajno sodišče v Ljubljani (COVL) razveljavilo sklep o izvršbi in določilo pristojnost Okrožnega sodišča v Celju, pristali na krajevno pristojnost sodišča z območja Celja. Okrajnih sodišč, ki sodijo v območje krajevne pristojnosti Okrožnega sodišča v Celju, je več. Med njimi je tudi Okrajno sodišče v Žalcu, ki bi bilo pristojno tudi v skladu s pravilom o splošni krajevni pristojnosti (48. člen ZPP). Zato je Vrhovno sodišče odločilo, da je prav to sodišče stvarno in pristojno za odločanje v obravnavani zadevi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - majhno sodišče - sorodstvo uslužbenca pristojnega sodišča in stranke v postopku - sodniški pomočnik - okoliščine konkretnega primera
Dolžničin brat je soprog sodniške pomočnice na majhnem sodišču. Podaj je razlog za prenos pristojnosti po 67. členu ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča
Dolžnik z navedenimi razlogi pristranskost očita le posameznim sodnicam in sodniški pomočnici, kar pa ni razlog za dvom v nepristranskost celotnega pristojnega sodišča in s tem razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - odškodninska odgovornost sodnika - protipravno ravnanje sodnika - objektivna nepristranskost sodišča - ugoditev predlogu
Ni primerno, da bi sodnik istega sodišča presojal o protipravnosti ravnanja svojega kolega, saj bi to lahko - zlasti pri nasprotni stranki - vzbudilo vtis pristranskosti sodišča.
spor o pristojnosti - preuranjenost odločitve - stvarna pristojnost - upravna pristojnost - upravni akt - nepopolna in nerazumljiva vloga - opredelitev tožbenega zahtevka - zdravniško spričevalo - odločanje po uradni dolžnosti - izključna krajevna pristojnost
Ker v dani fazi postopka ni jasno, kakšno pravno varstvo tožnik sploh zasleduje, je sprožitev spora o stvarni nepristojnosti preuranjena. O tem bo mogoče odločati šele, ko (oziroma če) se bo izjasnilo, kaj želi tožnik z vložitvijo tožbe doseči oziroma kakšno pravno varstvo uveljavlja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - dokazno podvajanje - združitev pravd v skupno obravnavanje - ugoditev predlogu
Očitno je, da je podvajanje dokaznih postopkov neekonomično. Podvajanju dokaznih postopkov se je mogoče izogniti z združitvijo pravd (300. člen ZPP). Ker je pogoj za združitev pravd, da postopki tečejo pred istim sodiščem, se s prenosom pristojnosti ene izmed zadev na sodišče, pred katerim teče druga pravda, vzpostavljajo pogoji za bolj ekonomično ravnanje. Ker je tako, je po prepričanju Vrhovnega sodišča izpolnjen pogoj za prenos pristojnosti iz 67. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - dovoljenost predloga - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - izločitev sodnika Vrhovnega sodišča - nepristranskost sodnika - dvom v nepristranost sojenja
Vrhovno sodišče v postopku po 67. členu ZPP torej ne odloča ne o procesnih pravicah ne o materialnopravnih pravicah ali obveznosti strank. To je razlog, zaradi katerega zoper sklep o prenosu krajevne pristojnosti ni dovoljena pritožba (peti odstavek 73. člena ZPP). Je pa dopustno v isti zadevi delegacijo predlagati ponovno oziroma večkrat, a (vsakokrat) le iz drugačnih, predhodno še neobravnavanih razlogov.
Po oceni Vrhovnega sodišča vi lahko splet procesnih in administrativnih pomanjkljivosti pri poslovanju Okrožnega sodišča v Ljubljani v zvezi s predlogom za delegacijo, o katerem je bilo odločeno s sklepom I R 176/2019, in z njimi povzročenega naključja, da je Vrhovno sodišče o njem odločilo, preden je bilo sploh seznanjeno z vložitvijo predloga za izločitev dveh sodnikov, ki sta zato odločala o prenosu krajevne pristojnosti z Okrožnega sodišča v Ljubljani na Okrožno sodišče v Celju (kar je podrobneje predstavljeno v 16. točki obrazložitve), pri strankah postopka ali v javnosti ustvarilo vtis o pristranskosti sodišča, ki mu je bila zadeva dodeljena v reševanje.