predlog za delegacijo pristojnosti - videz nepristranskosti - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče ugotavlja, da je v tožbi zatrjevana solidarna odgovornost le dveh etažnih lastnikov v stavbi ... 5575 82 - druge in tretje toženke za tožnici nastalo škodo na nepremičnini ...-3850/1. Tudi iz samega tožbenega zahtevka je jasno razvidno, da tožena stranka ni Republika Slovenija, temveč razen omenjenih toženk še prva toženka - zavarovalnica, pri kateri imata navedeni toženi stranki zavarovano civilno odgovornost za škodo, povzročeno drugim. Razen tega Okrajno sodišče v Domžalah ni niti etažni lastnik navedene nepremičnine temveč zgolj uporabnik dela poslovnih prostorov v stavbi. Ker torej Republika Slovenija oziroma Okrajno sodišče v Domžalah nista v tožbi navedena kot subjekta, ki bi lahko bila odškodninsko odgovorna tožeči stranki oziroma bi ji povzročila škodo, Vrhovno sodišče ugotavlja, da ni prizadet videz objektivne nepristranskosti sojenja, tako v razmerju do strank tega postopka kot tudi v javnosti. Niso torej podane okoliščine, da bi se lahko, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, ustvarjal videz, da vsi sodniki tega sodišča ne morejo odločati po svoji vesti in nepristransko.
delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - vodenje več ločenih postopkov - delitev solastnine - nepremičnina na območju različnih sodišč - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da so podani razlogi ekonomičnosti za to, da v vseh postopkih delitve solastnega premoženja postopa eno sodišče. Vodenje enega samega postopka bo vsekakor zmanjšalo stroške morebitnega izvedenca in cenilca pa tudi druge sodne stroške, kot so potni stroški, sodne takse in stroški pooblaščencev udeležencev.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - imenovanje novega skrbnika - ugoditev predlogu
Nasprotni udeleženec, ki je epileptični bolnik in nesposoben samostojnega življenja, na naslovu začasnega prebivališča kot oskrbovanec biva že pet let oziroma vsaj od začetka junija 2022 in ima tam urejeno začasno bivališče do 7. 6. 2026. Vrhovno sodišče zato glede na okoliščine obravnavane zadeve in naravo postopka ugotavlja, da so razlogi sodišča splošne pristojnosti za prenos zadeve na sodišče izbirne pristojnosti utemeljeni iz razloga smotrnosti. Zakon namreč določa, da se mora osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo, obvezno zaslišati (61. člen ZNP-1), zato je v obravnavani zadevi očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred Okrajnim sodiščem na Vrhniki, na območju katerega nasprotni udeleženec že več let dejansko prebiva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sodnik pristojnega višjega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je okoliščina, da je ena od predlagateljic sodnica pritožbenega sodišča, pred katerim teče konkretni pritožbeni postopek, take narave, da bi lahko bilo ogroženo zaupanje udeležencev postopka v nepristranskost sojenja v tej zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije ter zato pomeni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo višje sodišče.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti - dediščinska tožba - splošna krajevna pristojnost
Dedič z dedovanjem pridobi vrsto upravičenj do zapuščine, četudi so v obravnavanem primeru (sporni) predmet zapuščine res le nepremičnine, pa to seveda ne velja za vse primere, ko je vložena dediščinska tožba. Posledično bi bilo nevzdržno uporabiti določbo 57. člena ZPP, saj v resnici ne gre za spor o stvarnih pravicah na nepremičninah. V skladu s 46. členom ZPP je zato podana splošna krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu.
ZNP-1 člen 11, 11/1, 11/4. ZMZPP člen 2, 11, 16, 48, 48/3, 78.
krajevna pristojnost - nepravdni postopek - mednarodna pristojnost - izključna krajevna pristojnost slovenskega sodišča - razglasitev pogrešanca za mrtvega
V skladu z določbo 78. člena ZMZPP je sodišče Republike Slovenije izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega ne glede na to, kje je ta imel stalno prebivališče. Ker po zbranih podatkih predlagateljice v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člena ZMZPP), je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se tam nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešani vpisan kot lastnik.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dovoljenost predloga za delegacijo - ponoven predlog za delegacijo pristojnosti - nedovoljen predlog - res iudicata - ne bis in idem - zavrženje predloga za delegacijo pristojnosti
Toženec je vložil ponoven predlog za delegacijo pristojnosti, ki je v pravno bistvenih prvinah enak prejšnjemu, tako da gre za pravno identično vlogo.
Po drugem odstavku 319. člena ZPP mora sodišče ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena, okoliščina, da je tako, pa predstavlja procesno oviro za novo sojenje o pravno identični vlogi. Takšno vlogo je bilo zato treba skladno z omenjeno določbo ZPP zavreči.
predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - ugoditev predlogu - predlog za zdravljenje pod nadzorovano obravnavo v domačem okolju - dejansko prebivališče
Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi.
V obravnavani zadevi gre za ukrep zdravljenja v nadzorovani obravnavi, le-ta pa se izvaja v skladu z načrtom nadzorovane obravnave v domačem okolju osebe. Zakon predvideva ustrezno presojo sposobnosti nasprotnega udeleženca na podlagi zaslišanja, kar pomeni, da mora okrajno sodišče nasprotnega udeleženca videti in zaslišati (morebiti celo obiskati).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristanskost sodišča - videz nepristranskosti - zaposlitev stranke - stranka zaposlena na sodišču - vodja vpisnika - ugoditev predlogu
Obstoj drugih tehtnih razlogov v sodni praksi največkrat napolnjujejo okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko omajan videz nepristranskosti sodišča. Okoliščina, na katero se opira predlog pristojnega sodišča (da kot nasprotna udeleženka nastopa oseba, ki je kot vodja vpisnika zaposlena na oddelku, na katerem se bo obravnaval vloženi predlog in vodil nepravdni postopek), je po presoji Vrhovnega sodišča takšna okoliščina.
delegacija pristojnosti - predlog za prenos krajevne pristojnosti - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev predloga
Toženkin gnev, ki zapolnjuje predlog za prenos pristojnosti, ne ustreza zakonskemu razlogu za prenos pristojnosti (67. člen ZPP). Predlog je zato Vrhovno sodišče zavrnilo.
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga - dvom v nepristanskost - zaposlitev stranke
Zgolj nezadovoljstvo stranke z delom in posledično nezaupanje v pristojno sodišče (oziroma v njegovo organizacijsko enoto) ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.
Objektivne nepristranskosti ne more omajati niti dejstvo, da je toženka zaposlena na državnem tožilstvu v Murski Soboti. Udeležba organa, pri katerem je zaposlena stranka, v sodnih postopkih pri pristojnem sodišču ni takšen razlog, ki bi povzročil razumen dvom v nepristranskost sojenja.
Sodišče je neodvisna institucija posebne veje oblasti, sodnik pa mora vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (prvi odstavek 2. člena Zakona o sodniški službi). Sposoben mora biti za objektivno odločanje v vseh sporih, čeprav se je s strankami ali njihovimi službenimi kolegi srečeval pri sojenju.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - zapuščinski postopek - zavrnitev predloga
Zgolj nezadovoljstvo zapustnikovega dediča z delom sodišča in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti. Pomisleke v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika lahko predlagatelj odpravi s predlogi za njegovo izločitev, odpravi dvoma v procesno in materialnopravno pravilnost sodniških odločitev pa so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izredna) pravna sredstva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom o nepristranskosti sodišča - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča - opravljanje pripravništva - restriktivna razlaga - zavrnitev predloga
Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je treba razloge za delegacijo pristojnosti sodišča razlagati restriktivno. Razlog, ki lahko utemeljuje delegacijo pristojnosti, je tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta je okrnjena, če bi odločanje pred sodiščem v očeh zunanjega opazovalca vrglo senco dvoma, ali je sojenje v takšnem položaju res lahko nepristransko, oziroma če gre za okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost (celega) sodišča.
Konkretno okrožno sodišče ni manjše sodišče in prav malo verjetno je, da bi vsi sodniki poznali notarko, ki je na tem sodišču opravljala pripravništvo, še manj verjetno pa je, da bi notarka prav z vsemi navezala tesnejše oziroma osebne stike.
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - župan - zakoniti zastopnik stranke - direktor - zavrnitev predloga - delegacija pristojnosti na predlog sodišča - dvom v nepristranskost sojenja
Ko delegacijo pristojnosti predlaga sodišče, je treba pravni standard okrnitve objektivne nepristranskosti razlagati strožje. Sodniki so namreč pri reševanju konkretnih zadev vezani le na ustavo in zakon (3. člen Zakona o sodiščih), pri opravljanju svoje funkcije pa morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (2. in 37. člen Zakona o sodniški službi). Spoštovanje teh zahtev se domneva, kar je jasno vsakemu razumnemu posamezniku. Če pa delegacijo predlaga stranka, je prag, ki ga je za delegacijo pristojnosti treba doseči nižji. Stranka postopka je namreč tista, ki jo odločitev v sodnem postopku neposredno zadeva. Če je njen občutek, da sodišče ravna nepristransko razumno okrnjen, je to dodatna okoliščina za delegacijo. Razumnost okrnitve videza nepristranskosti mora biti podkrepljena s konkretnimi okoliščinami.
ZPSVIKOB člen 1, 1/1-1, 3, 3/3, 6. ZPP člen 25, 25/2, 48. ZBan-2 člen 364.
spor o pristojnosti - Banka Slovenije - izredna uprava - prenehanje kvalificiranih obveznosti - bančni depozit
Tožnica od toženke zahteva plačilo odškodnine na podlagi splošnih pravil odškodninskega prava. V tožbi je navedla, da je z A. d. d. sklenila dve Pogodbi o deponiranju denarnih sredstev, pri čemer ji je banka v posledici Odločbe Banke Slovenije o imenovanju izredne uprave z dne 6. 9. 2013 oba depozita predčasno izplačala, in sicer zgolj s pogodbenimi obrestmi, ki so se natekle do dneva (predčasnega) izplačila, zaradi česar je bila oškodovana za razliko do pogodbeno dogovorjenih obresti do zapadlosti posameznega depozita, kot je bilo dogovorjeno v navedenih pogodbah.
ZPSVIKOB-1, ki določa izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru, ureja le pravno podlago za odškodninsko varstvo v zvezi z izrednim ukrepom prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti. Ker bančni depozit tožeče stranke nima narave kvalificirane obveznosti, tožnica pa niti ne zatrjuje, da bi bila nekdanja imetnica, se za odločanje o odškodninskem varstvu zoper toženko v konkretnem primeru ne uporabljajo določbe ZPSVIKOB-1.
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča - pravno stališče sodnika v drugih sporih
Tožeča stranka ne uveljavlja odškodnine proti toženi stranki zaradi škode, ki naj bi jo povzročilo sodišče, ki odloča v obravnavanem sporu, ampak zaradi škode, ki naj bi ji bila prizadejana z začasno odredbo, ki je bila neutemeljena. Tožbeni zahtevek utemeljuje na podlagi 279. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, ki ureja odgovornost za škodo ne glede na krivdo. Zato z odločanjem v obravnavanem sporu ne bo prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.
ZPSVIKOB-1 člen 1, 1/1-1, 3, 3/1, 3/3, 4, 4/1, 5, 5/1, 6, 48, 48/1. ZBan-1 člen 253a, 261a. ZPP člen 23, 25, 25/2. URS člen 22.
spor o pristojnosti - Banka Slovenije - izredni ukrep - prenehanje kvalificiranih obveznosti - varstvo oškodovanca - banka - preuranjen predlog - zavrženje predloga
Tožeča stranka od tožene stranke terja plačilo odškodnine zaradi prenehanja kvalificiranih obveznosti zaradi izrednega ukrepa Banke Slovenije. ZPSVIKOB-1, ki je začel veljati 15. 6. 2024, ureja posebno pravno podlago za povračilo škode, posebno pristojnost sodišč in posebna pravila postopka. Okrožno sodišče v Mariboru je izključno pristojno le za odločanje o tožbenih zahtevkih, ki se vodijo na podlagi ZPSVIKOB-1, in sicer po posebnih pravilih postopka, kot jih določa ZPSVIKOB-1, za morebitne druge zahtevke zoper Banko Slovenije in poslovno banko pa ne velja izključna pristojnost sodišča niti se ne uporabljajo pravila postopka po ZPSVIKOB-1.
Tožba je bila vložena več let pred sprejemom ZPSVIKOB-1. Tožnik se ob vložitvi tožbe zato ni mogel soočiti z naknadno uveljavljeno specialno zakonsko ureditvijo odškodninskega varstva zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije. To pomeni, da se ni mogel izjaviti niti o procesnih možnostih razpolaganja z zahtevki skladno z novo zakonsko ureditvijo.
V teh posebnih okoliščinah bo moralo Okrožno sodišče v Mariboru zaradi zahtev pravice do izjave (22. člen Ustave), četudi se mu zastavlja vprašanje pristojnosti, tožniku najprej omogočiti, da se izjavi glede navedenih zakonskih sprememb, vključno z učinki teh sprememb na zasnovo tožbe, ker teh sprememb tožnik (logično) ni mogel imeti pred očmi. Po tem pa znova pretehtati, ali so podane okoliščine, ki utemeljujejo spor o pristojnosti, in ali so razčiščene predpostavke, ki omogočajo odločitev v sporu o pristojnosti.
ZPSVIKOB-1 člen 1, 1/1-1, 3, 3/1, 3/3, 4, 4/1, 5, 5/1, 6, 48, 48/1. ZBan-1 člen 253a, 261a. ZPP člen 25, 25/2, 48. URS člen 22.
spor o pristojnosti - Banka Slovenije - banka - prenehanje kvalificiranih obveznosti - varstvo oškodovanca - izredni ukrep - zavrženje predloga - določitev pristojnosti
Tožeča stranka od tožene stranke terja plačilo odškodnine zaradi prenehanja kvalificiranih obveznosti zaradi izrednega ukrepa Banke Slovenije. ZPSVIKOB-1, ki je začel veljati 15. 6. 2024, ureja posebno pravno podlago za povračilo škode, posebno pristojnost sodišč in posebna pravila postopka. Okrožno sodišče v Mariboru je izključno pristojno le za odločanje o tožbenih zahtevkih, ki se vodijo na podlagi ZPSVIKOB-1, in sicer po posebnih pravilih postopka, kot jih določa ZPSVIKOB-1, za morebitne druge zahtevke zoper Banko Slovenije in poslovno banko pa ne velja izključna pristojnost sodišča, niti se ne uporabljajo pravila postopka po ZPSVIKOB-1.
Tožba je bila vložena več let pred sprejemom ZPSVIKOB-1. Tožnik se ob vložitvi tožbe zato ni mogel soočiti z naknadno uveljavljeno specialno zakonsko ureditvijo odškodninskega varstva zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije. To pomeni, da se ni mogel izjaviti niti o procesnih možnostih razpolaganja z zahtevki skladno z novo zakonsko ureditvijo.
V teh posebnih okoliščinah bo moralo Okrožno sodišče v Mariboru zaradi zahtev pravice do izjave (22. člen Ustave), četudi se mu zastavlja vprašanje pristojnosti, tožniku najprej omogočiti, da se izjavi glede navedenih zakonskih sprememb, vključno z učinki teh sprememb na zasnovo tožbe, ker teh sprememb tožnik (logično) ni mogel imeti pred očmi. Po tem pa znova pretehtati, ali so podane okoliščine, ki utemeljujejo spor o pristojnosti, in ali so razčiščene predpostavke, ki omogočajo odločitev v sporu o pristojnosti.
Res je sicer, da je tožnik tožbeni zahtevek oblikoval kot izpolnitev solidarne obveznosti, vendar to samo po sebi ne pomeni podlage za sosporništvo in pritegnitev pristojnosti. Tožbeni zahtevek je treba zato v delu, ki se nanaša na drugo toženko, šteti za samostojni tožbeni zahtevek, za odločitev o pristojnosti pa upoštevati splošna pravila o krajevni pristojnosti po ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - drugi tehtni razlogi - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - odškodninski spor - odškodninski spor zaradi protipravnosti ravnanj sodnika pristojnega sodišča - protipravno ravnanje sodnika - ugoditev predlogu
V konkretni zadevi pa se tožba nanaša na protipravno ravnanje druge toženke v pravnomočno končani zadevi, v kateri je ta zastopala tožnico v sporu zaradi ugotavljanja skupnega premoženja. Ker pa se njeni ugovori v tej pravdi navezujejo tudi na očitke o procesno in materialnopravno zmotnem ravnanju oz. presojanju sodnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani kot tudi Višjega sodišča v Ljubljani, kar naj bi izključilo protipravnost ravnanja in odškodninsko odgovornost druge toženke, je po oceni Vrhovnega sodišča lahko okrnjena objektivna nepristranskost obeh sodišč oz. ustvarjen videz pri drugi toženki in tudi v javnosti, da sodniki omenjenih sodišč ne bi mogli prosto odločati po svoji vesti oz. nepristransko.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - poslovanje v isti sodni stavbi - okoliščine konkretnega primera - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je bila druga nasprotna udeleženka sprva zaposlena na zemljiškoknjižnem oddelku pristojnega Okrajnega sodišču v Novem mestu, sedaj pa je že več kot 20 let zaposlena na Okrožnem sodišču v Novem mestu ter kot višja pravosodna sodelavka oziroma vpisničarka dela v službi za mediacijo in brezplačno pravno pomoč, ki se izvajata za vsa sodišča tega okrožja - torej tudi za Okrajno sodišče v Novem mestu, pri čemer sta obe sodišči v isti sodni stavbi, kar pomeni, da so se med drugo nasprotno udeleženko in zaposlenimi na Okrajnem sodišču v Novem mestu, upoštevaje njeno dolgoletno zaposlitev v sodni stavbi obeh sodišč, vzpostavila tesnejša razmerja, kot so sicer značilna za zaposlene na različnih sodiščih, utegne povzročiti dvom v korektnost postopka in nepristranskost odločanja Okrajnega sodišča v Novem mestu.