določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nekdanja uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča - poslovanje v isti sodni stavbi - okoliščine konkretnega primera - narava postopka - ugoditev predlogu
V obravnavanem primeru gre za občutljivo nepravdno zadevo s področja družinskih razmerij, v kateri je bila mladoletna deklica s sklepom sodišča prve stopnje nameščena v rejništvo k udeleženki M. M., ki je bila več let zaposlena na pristojnem Višjem sodišču v A., in sicer kot pripravnica, kot strokovna sodelavka in nato še kot direktorica tega sodišča. Sedaj je sodnica na Okrajnem sodišču v A., ki ima prostore v isti sodni stavbi kot Višje sodišče v A, s sodniki Višjega sodišča v A. pa se vsakodnevno srečuje in druži na način, ki presega okvir formalnega poznanstva. Vrhovno sodišče ocenjuje, da so navedene okoliščine take narave, da bi bilo z odločanjem Višjega sodišča v A. v tej zadevi lahko ogroženo zaupanje udeležencev postopka v nepristranskost sojenja na drugi stopnji in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije ter zato pomenijo tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo višje sodišče.
DUO Impoljca, kjer se nahaja nasprotni udeleženec, je od Okrajnega sodišča v Sevnici oddaljen 8,6 km, od Okrajnega sodišča v Novem mestu pa je po najhitrejši cestni povezavi 37,8 km. To pomeni, da bi bilo tudi Okrajno sodišče v Sevnici obremenjeno z obiskom nasprotnega udeleženca, potem, ko bi po prejemu zadeve, to evidentiralo v sodnem vpisniku ter jo po pravilih Sodnega reda dodelilo novemu sodniku. Če se k temu doda še satelitski postopek po 67. členu ZPP, ki je terjal predložitev zadeve Vrhovnemu sodišču, odločanje Vrhovnega sodišča in naposled vrnitev zadeve sodišču prve stopnje, se izkaže, da prenos pristojnosti v takšnih položajih ne ustreza načelu ekonomičnosti postopka (11. člen ZPP). Najbolj ekonomično v takšnih primerih je, če naslovno sodišče brez odlašanja izpelje postopek v sami zadevi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče - zdravstveno stanje udeleženca - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlagana delegacija smotrna. V postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je namreč predvideno obvezno zaslišanje osebe, ki se postavlja pod skrbništvo, predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke. Postopek se bo zato lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotni udeleženec trenutno biva.
delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - skrbništvo nad odraslo osebo - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled osebe s strani izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Vožnja med Okrajnim sodiščem v Ljubljani in Ribnico bi bila povezana z višjimi stroški kot vožnja med Okrajnim sodiščem v Kočevju in Ribnico, morebitni prihod nasprotne udeleženke na sodišče pa bi stroške še povišal, saj potrebuje nasprotna udeleženka zaradi slabega zdravstvenega stanja spremljevalca. Očitno je, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotna udeleženka dejansko biva.
predlog za delegacijo pristojnosti - zavrnitev predloga
Institut delegacije pristojnosti ni namenjen in tudi ni sredstvo za odpravljanje pravilnosti pri delu sodišča, niti ni sankcija za njegovo nepravilno delo. Za odpravo teh nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna in izredna pravna sredstva.
predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - drugi tehtni razlogi - zavrnitev dokaznega predloga
Niti organizacijska povezanost Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu z Delovnim sodiščem v Mariboru, Zunanji oddelek v Slovenj Gradcu, kar naj bi zahtevalo redno komunikacijo ter sodelovanje med sodiščema, niti zagotavljanje poslovnih prostorov in sodnega osebja Delovnemu sodišču v Mariboru, Zunanji oddelek v Slovenj Gradcu, s strani Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu ne predstavlja okoliščine, ki bi utemeljevala določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Enako velja za okoliščino, da je sodniški kabinet sodnice Delovnega sodišča v Mariboru, Zunanji oddelek v Slovenj Gradcu, v istem nadstropju kot sodniški kabineti sodnikov Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu.
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nekdanji sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Primarni razlog za prenos pristojnosti je smotrnost, pomembnost instituta delegacije pa se kaže tudi v zagotavljanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja, saj pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki bi utegnile v javnosti vzbuditi dvom v nepristranskost sojenja.
Okoliščina, da je (sicer nekdanji) sodnik pristojnega sodišča stranka v pravdnem postopku, nedvomno pomeni tehten razlog po 67. členu ZPP, saj vpliva na videz nepristranskosti sodišča v očeh javnosti.
Predsednik sodišča v pravdnem postopku ni pristojen podajati predlogov po 67. členu ZPP, marveč ima tako pooblastilo zgolj razpravljajoči sodnik. Drugačna razlaga bi posegala v neodvisnost zakonitega sodnika. Ker predsednik Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu ni legitimiran za vložitev predloga po 67. členu ZPP, je Vrhovno sodišče njegov predlog zavrglo.
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sodna zapisnikarica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - večje sodišče
Pri odločanju o delegaciji pristojnosti je treba imeti pred očmi vse okoliščine primera. Upoštevati je treba, da tožnica ni sodni funkcionar (sodnica) pristojnega sodišča, kakor tudi, da je Okrožno sodišče v Ljubljani največje sodišče v državi.
Videz nepristranskosti sojenja, kadar obstajajo določene osebne povezave med sodniki in pravdnimi strankami, je mogoče zagotoviti z uporabo instituta izločitve (70. člen ZPP) in ustrezno organizacijo dela.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - imenovanje novega skrbnika - ugoditev predlogu
Nasprotni udeleženec, ki je epileptični bolnik in nesposoben samostojnega življenja, na naslovu začasnega prebivališča kot oskrbovanec biva že pet let oziroma vsaj od začetka junija 2022 in ima tam urejeno začasno bivališče do 7. 6. 2026. Vrhovno sodišče zato glede na okoliščine obravnavane zadeve in naravo postopka ugotavlja, da so razlogi sodišča splošne pristojnosti za prenos zadeve na sodišče izbirne pristojnosti utemeljeni iz razloga smotrnosti. Zakon namreč določa, da se mora osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo, obvezno zaslišati (61. člen ZNP-1), zato je v obravnavani zadevi očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred Okrajnim sodiščem na Vrhniki, na območju katerega nasprotni udeleženec že več let dejansko prebiva.
ZPP člen 22, 24, 24/1, 25, 25/2. ZNP-1 člen 11, 11/1, 13, 13/1, 42.
spor o pristojnosti - izbirna krajevna pristojnost - splošna krajevna pristojnost - centralni register prebivalstva - načelo otrokove koristi
Predlagateljica je lahko iz(bi)rala med (vsaj) dvema sodiščema, kamor bi vložila predlog, in izbrala je sodišče, pristojno glede na stalno prebivališče očeta - nasprotnega udeleženca. To se je izreklo za nepristojno, po vpogledu v Centralni register prebivalstva, opirajoč se na stalno prebivališče otroka in krajevno pristojnost CSD B., ne da bi presodilo, ali so podane okoliščine, zaradi katerih bi moralo sprejeti svojo pristojnost.
V konkretnem primeru je za presojo pristojnosti, ki jo je izbrala predlagateljica in se ravna po prebivališču nasprotnega udeleženca, odločilen podatek, ki ga je predlagateljica navedla v predlogu (17. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz Centralnega registra prebivalstva. V skladu z 22. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je podana izključna krajevna pristojnost kakšnega drugega sodišča, za kar v obravnavanem primeru ne gre.
delegacija pristojnosti - ugoditev predlogu - strokovni sodelavec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - višje sodišče
Okoliščina, da je dolžnik zaposlen kot strokovni sodelavec na Višjem sodišču v A, ki bi moralo odločati o upnikovi pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, je tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo višje sodišče.
predlog za delegacijo pristojnosti - videz nepristranskosti - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče ugotavlja, da je v tožbi zatrjevana solidarna odgovornost le dveh etažnih lastnikov v stavbi ... 5575 82 - druge in tretje toženke za tožnici nastalo škodo na nepremičnini ...-3850/1. Tudi iz samega tožbenega zahtevka je jasno razvidno, da tožena stranka ni Republika Slovenija, temveč razen omenjenih toženk še prva toženka - zavarovalnica, pri kateri imata navedeni toženi stranki zavarovano civilno odgovornost za škodo, povzročeno drugim. Razen tega Okrajno sodišče v Domžalah ni niti etažni lastnik navedene nepremičnine temveč zgolj uporabnik dela poslovnih prostorov v stavbi. Ker torej Republika Slovenija oziroma Okrajno sodišče v Domžalah nista v tožbi navedena kot subjekta, ki bi lahko bila odškodninsko odgovorna tožeči stranki oziroma bi ji povzročila škodo, Vrhovno sodišče ugotavlja, da ni prizadet videz objektivne nepristranskosti sojenja, tako v razmerju do strank tega postopka kot tudi v javnosti. Niso torej podane okoliščine, da bi se lahko, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, ustvarjal videz, da vsi sodniki tega sodišča ne morejo odločati po svoji vesti in nepristransko.
delegacija pristojnosti - majhno sodišče - ugoditev predlogu - družinski postopek - strokovna sodelavka kot stranka v postopku
Okoliščine, da je predlagateljica postopka zaposlena kot strokovna sodelavka na Okrožnem sodišču v A., ki je pristojno odločati o zadevi, da gre za majhno sodišče in majhen kraj, in tudi upoštevaje naravo zadeve - družinska zadeva, pomenijo tehten razlog za določitev drugega pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
določitev krajevne pristojnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - razlog smotrnosti - ugoditev predlogu
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je v skladu z 61. členom ZNP-1 predvideno obvezno zaslišanje te osebe, predviden pa je tudi pregled, ki ga opravi izvedenec medicinske stroke (62. člen ZNP-1), in zaslišanje osebe, ki se predlaga kot skrbnik (64. člen ZNP-1). Iz predloga utemeljeno izhaja, da bo vse naštete obveznosti enostavneje, hitreje in z manjšimi stroški izpeljalo Okrajno sodišče v Murski Soboti, saj je nasprotna udeleženka v oskrbi v Puconcih, ki so od navedenega sodišča oddaljeni le nekaj minut vožnje.
določitev drugega, stvarno pristojnega sodišča - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - drugi tehtni razlogi
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje osebe, katere postavitev pod skrbništvo se predlaga (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Oseba, ki se zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more udeležiti naroka, se zasliši tam, kjer biva. Zakon torej predvideva presojo sposobnosti nasprotnega udeleženca na podlagi zaslišanja, kar v konkretnem primeru pomeni, da bi Okrajno sodišče v Ljubljani moralo nasprotnega udeleženca videti in zaslišati oziroma obiskati tam, kjer dejansko prebiva oziroma kjer ima tudi začasno prebivališče. Navedeno procesno dejanje pa se bo lahko lažje, hitreje in z manj stroški izvedlo pred Okrajnim sodiščem v Celju, na čigar območju je nasprotni udeleženec nastanjen v Domu starejših občanov Lipa, Štore, na varovanem oddelku. Okrajno sodišče v Celju je namreč od kraja dejanskega bivanja nasprotnega udeleženca oddaljeno le 5,2 km, medtem ko znaša razdalja od Okrajnega sodišča v Ljubljani do kraja bivanja nasprotnega udeleženca 77,7 km (glej podatke spletne strani google:maps).
Razen tega je v skladu z določbo petega odstavka 11. člena ZNP-1 v primeru, ko ima udeleženec začasno prebivališče v kakem drugem kraju in se da po okoliščinah domnevati, da bo tam prebival daljši čas, predvidena tudi krajevna pristojnost sodišča njegovega začasnega prebivališča.
delegacija pristojnosti - zapuščinska zadeva - ugoditev predlogu - sodnica pristojnega sodišča kot dedinja - majhno sodišče
Okoliščine, da je hčerka pokojnika sodnica na pristojnem sodišču in da ima pristojno sodišče samo dva sodnika, pri čemer je zakonita dedinja tudi predsednica sodišča, predstavljajo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - vodenje več ločenih postopkov - delitev solastnine - nepremičnina na območju različnih sodišč - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da so podani razlogi ekonomičnosti za to, da v vseh postopkih delitve solastnega premoženja postopa eno sodišče. Vodenje enega samega postopka bo vsekakor zmanjšalo stroške morebitnega izvedenca in cenilca pa tudi druge sodne stroške, kot so potni stroški, sodne takse in stroški pooblaščencev udeležencev.
delegacija pristojnosti - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Zgolj nezadovoljstvo dolžnika z delom sodnikov Okrajnega sodišča v Ljubljani in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dovoljenost predloga za delegacijo - ponoven predlog za delegacijo pristojnosti - nedovoljen predlog - res iudicata - ne bis in idem - zavrženje predloga za delegacijo pristojnosti
Toženec je vložil ponoven predlog za delegacijo pristojnosti, ki je v pravno bistvenih prvinah enak prejšnjemu, tako da gre za pravno identično vlogo.
Po drugem odstavku 319. člena ZPP mora sodišče ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena, okoliščina, da je tako, pa predstavlja procesno oviro za novo sojenje o pravno identični vlogi. Takšno vlogo je bilo zato treba skladno z omenjeno določbo ZPP zavreči.