mediji - strokovni nadzor izvajanja programskih zahtev - pristojnost izvajanja nadzora - delež slovenskih avdiovizualnih del
Toženka je pravilno ugotovila, da ima pristojnost za izvajanje nadzora glede 87. člena ZMed na podlagi 109. člena tega zakona. Ta določba ZMed namreč ni bila razveljavljena, temveč je zakonodajalec določil, da se preneha uporabljati za izdajatelje televizijskih programov oziroma za televizijske programe.
ZMed člen 87, 87/2, 109, 109/2, 109/3, 157, 157/2. ZAvMS člen 50.
mediji - izvajanje programskih zahtev - strokovni nadzor nad izvajanjem programskih zahtev in omejitev - delež slovenskih avdiovizualnih del - pristojnost za nadzor nad izvajanjem obveznosti
Toženka ima za nadzor nad izvajanjem obveznosti, ki jih izdajateljem televizijskih programov še vedno nalaga ZMed, pooblastilo v 109. členu ZMed. Ta določba ZMed ni bila razveljavljena, temveč je zakonodajalec določil, da se preneha uporabljati za izdajatelje televizijskih programov oziroma za televizijske programe. Toženka je upravičena nadzor opraviti tudi, če izdajatelj posnetkov ne hrani oziroma jih ji ne izroči. Zato ni nerazumna razlaga toženke, da je treba 50. člen ZAvMS razlagati tako, kot je zapisan – 109. člen ZMed se preneha uporabljati v tistem delu, ki se izrecno nanaša na izdajatelje televizijskih programov, to pa sta osmi in deveti odstavek te določbe. Ob tem je treba upoštevati, da obveznost hranjenja in posredovanja posnetkov televizijskih programov za izvajalce televizijskih programov ni bila razveljavljena oziroma ni prenehala. Sedaj jim to nalagata 40. in 41. člen ZAvMS. Ker iste obveznosti ni treba določati v dveh različnih predpisih, je zakonodajalec nomotehnično to izrazil z določbo o prenehanju uporabe prejšnje določbe, tj. 109. člena ZMed.
mediji - izvajanje programskih zahtev - strokovni nadzor nad izvajanjem programskih zahtev in omejitev - delež slovenskih avdiovizualnih del - pristojnost za nadzor nad izvajanjem obveznosti
Toženka ima za nadzor nad izvajanjem obveznosti, ki jih izdajateljem televizijskih programov še vedno nalaga ZMed, pooblastilo v 109. členu ZMed. Ta določba ZMed ni bila razveljavljena, temveč je zakonodajalec določil, da se preneha uporabljati za izdajatelje televizijskih programov oziroma za televizijske programe. 50. člen ZAvMS je treba razlagati tako, kot je zapisan – določba 109. člena ZMed se preneha uporabljati v tistem delu, ki se izrecno nanaša na izdajatelje televizijskih programov, to pa sta osmi in deveti odstavek te določbe. Toženka je zato pravilno ugotovila, da ima pristojnost za izvajanje nadzora glede določbe 87. člena ZMed na podlagi 109. člena tega zakona.
izvajanje radijske dejavnosti - nadzor delovanja zvokovne difuzijske radijske postaje - identifikacija programa
Toženka je nadzor zakonito opravljala na podlagi 61. in 221. člena ZEKom-1, pri čemer je preverjala, kako tožnica izvršuje po določbah ZEKom izdano ji odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc in pri tem ugotovila z vsebino odločbe neskladno ravnanje glede uporabe identifikacije. Tožnica ne more uspeti z ugovoroma, da ZEKom-1 ne določa, kako se mora radijska postaja javljati javnosti ter da bi bila podlaga za izdajo odločbe v postopku nadzora lahko le ugotovitev kršitve posamezne določbe ZEKom-1.
Skladnost uporabe identifikacije programa z identifikacijo, določeno v odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc, terja pravilno izvrševanje odločbe; to pa je predmet nadzora po določbah 61. in 221. člena ZEKom-1 in ne po določbah ZMed.
mediji - strokovni nadzor nad izvajanjem programskih zahtev - podaljšanje roka za odpravo kršitev
Določen podaljšan rok je sorazmeren z obveznostmi, ki jih mora tožeča stranka izvršiti na podlagi nadzorstvene odločbe. S tem, ko je upoštevala sorazmernost, pa je tožena stranka pravilno uporabila pooblastilo iz materialne določbe.
ZMed člen 2, 46, 46/1, 97, 87/1, 106, 106/1-3, 109, 109/3. ZUS-1 člen 52.
mediji - razširjanje radijskega programa - mrežni del radijskega programa - oglaševanje - obseg oglasov - dovoljenje za izvajanje dejavnosti - tožbena novota
Glede na zakonsko omejitev obsega oglaševanja ni potrebno, da je programska zahteva določena v samem dovoljenju, saj jo mora izdajatelj radijskega programa (ne glede na morebitni izostanek navedbe tovrstne vsebine z določenim maksimalnim obsegom v dovoljenju) spoštovati.
Z ugotovljenim postopanjem (t.j. z razširjanjem različne programske vsebine v istem časovnem intervalu) je tožnik razširjal različne programe, ima pa izdano dovoljenje le za razširjanje enega radijskega programa, zaradi česar je ugotovljena kršitev (tudi) tretje alineje 106. člena ZMed (med obvezne sestavine dovoljenja namreč sodi med drugim ime programa) tudi podana, in sicer res ne izrecno, vendar v zadostni meri obrazložena že z razlogi odločbe o ugotovljenih kršitvah.
Tožnik uveljavlja tožbene novote, saj navaja nova dejstva, pri čemer pa ne obrazloži, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta, saj je možnost izjasnitve k spornim ugotovitvam toženke pred izdajo odločbe imel.
Toženka je svojo odločitev pravilno obrazložila tako, da ne gre za ustvarjanje novih programskih vsebin, temveč je treba zagotoviti le, da se na različnih radijskih frekvencah v časovnem intervalu mrežnega dela radijskega programa istočasno razširjajo po vsebini iste programske vsebine, ki jih tožnik kot izdajatelj pripravlja že zdaj.
ZMed člen 77, 77/2, 78, 78/1, 78/1-7, 100, 100/1, 100/1-4, 109, 109/2, 109/2-2. Pravilnik o programih posebnega pomena člen 4, 6, 6/2.
mediji - televizijski program - program posebnega pomena - strokovni nadzor nad izvajanjem programskih zahtev - odvzem statusa lokalnega televizijskega programa posebnega pomena - mnenje Sveta za radiodifuzijo - prosti preudarek
Tožnik ne izpolnjuje ne pogoja pokritosti razširjanja svojega programa, ne kadrovskega pogoja, kakor tudi ne programskih pogojev, zaradi česar je toženka glede na namen programov s statusom posebnega pomena, ki je izpolnjevati posebni javni interes na področju medijev (kar na eni strani torej pomeni predvideno doseganje višjih standardov in drugih obveznosti, na drugi strani pa zato pridobitev določenih finančnih ugodnosti s strani države), sprejela pravilno oceno, da je odločitev o odvzemu statusa upravičena.
Predhodno mnenje Sveta za radiodifuzijo po četrti alineji prvega odstavka 100. člena ZMed za toženko ni zavezujoče. Določba četrtega odstavka 78. člena ZMed torej daje toženki možnost, da odloči po prostem preudarku, kar pomeni, da pri določenem ugotovljenem dejanskem stanju odloči v stvari tako, kot šteje, da je najprimernejše.
ZMed člen 105, 106, 106/5. ZIZ člen 163. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 216.
mediji - izvajanje televizijske dejavnosti - prenos dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti - zavrnitev zahtevka
Ni mogoče sklepati, da je izdaja dovoljenja po 106. členu ZMed le ugotovitvene (deklaratorne) narave, saj mora novi imetnik izpolnjevati vse predpisane pogoje za pridobitev dovoljenja (ob še dodatnem pogoju, da ob tem ne poseže v programske zahteve iz dovoljenja) in če jih ne, organ novega dovoljenja ne more izdati. To pa nedvomno pomeni, da je izdaja dovoljenja konstitutivne narave, saj je pogoj za izvajanje pravice. Zato tudi ni pravno relevantno, da je tožnik sklenil pogodbo o prenosu pravice iz dovoljenja z B. že pred izdajo sklepa o izvršbi, ker brez izdaje dovoljenja novi imetnik (s pravnim poslom) pridobljene pravice ne more izkoriščati.
ZMed člen 85, 85/2, 97, 97/5, 109, 109/3, 109/3-1.
mediji - strokovni nadzor nad izvajanjem programskih zahtev in omejitev - ponovitev oddaje - obseg oglasov, TV prodaje in drugih plačanih obvestil
Predvajana oddaja ni bila označena kot ponovitev, kar predstavlja kršitev drugega odstavka 85. člena ZMed.
Sodišče glede na vsebino poziva k izjasnitvi in priloženega kodirnega lista v zvezi s sporno kršitvijo prvega odstavka 97. člena ZMed ugotavlja, da niti iz poziva, niti iz kodirnega lista ni jasno razvidno, na katero oddajo v časovnem okviru med 18.00 in 19.00 uro dne 3. 6. 2011 se kršitev prvega odstavka 97. člena ZMed, ki jo toženka očita tožnici, nanaša.
ZMed člen 84, 84/1, 84/2, 84/3, 84/7, 109, 109/1, 109/3. ZUP člen 189.
mediji - strokovni nadzor nad izvajanjem programskih zadev - vizualno opozorilo programske vsebine - strokovno mnenje
Toženka je dejstva, ki so narekovala izrek ukrepa po tretjem odstavku 109. člena ZMed, ugotavljala sama in sicer na podlagi opravljene analize v odločbi podrobneje opisanih posnetkov resničnostne oddaje, ki jo je tudi žanrsko pravilno opredelila, opredelila pa se je tudi do njihove vsebine in podala oceno vpliva le-te v razmerju do otrok in mladostnikov oziroma njihove sposobnosti presoje. Strokovni mnenji sta ugotovitve toženke le potrdili, nikakor pa nista bili podlaga za izrečen ukrep.
mediji - strokovni nadzor nad izvajanjem programskih zahtev in omejitev - oglaševanje
V informativno – propagandnih oddajah v televizijskem programu gre za odplačno predvajanje programskih vsebin, v katerih se prek obravnave splošno zanimivih tem posredno oglašuje določeno podjetje, storitve ali izdelke.
APEK je pravilno zaključil, da gre pri spornih oddajah za odplačno predvajanje programskih vsebin, v katerih se prek obravnave splošno zanimivih tem (iger na srečo) posredno oglašuje določeno podjetje, storitve ali izdelke. Po njenih ugotovitvah je celotna oddaja posameznega predvajanja prepletena s prikazi različnih oglaševalskih elementov, omenjanjem podjetja in iger s strani voditelja, vabljenjem gledalcev k novim vplačilom za prihodnja žrebanja ob hkratni objavi spletnega naslova podjetja itd.
upravna izvršba - davčna izvršba - izvršilni naslov - odredba
Z odredbami, ki se predlagajo v izvršbo, se ne odloča o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke in torej ne gre za konkreten upravni akt, ki se izvršuje v upravni (davčni) izvršbi, temveč gre, ne le po nazivu, temveč tudi po vsebini, za izvedbeni akt - finančni nalog, s katerim je minister zgolj odredil izplačilo (z odločbo in pogodbo) dodeljenih zneskov. Pri tem gre za dodelitev iz sredstev, ki so bila že na podlagi zakona (2. odstavka 82. člena ZMed) predvidena za določen namen in s tem izločena iz sredstev tožeče stranke, ki jih zato ne more šteti za svoja. Takšno stališče je zavzelo tudi že Vrhovno sodišče. Čim je tako in odredbe niso odločbe, pa ni podan izvršilni naslov iz 146. člena ZDavP-2, s tem pa ni izpolnjena formalna predpostavka za dopustnost izvršbe.
mediji - strokovni nadzor nad izvajanjem programskih zahtev - akustično in vizualno opozorilo programske vsebine - upravni postopek - skrajšani ugotovitveni postopek - strokovno mnenje
V obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni pogoji za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Tožena stranka namreč ni ugotovila dejanskega stanja na podlagi podatkov, pridobljenih iz uradnih evidenc, temveč na podlagi dejanskega stanja, ki ga je v postopku sama ugotovila. Poleg tega je svojo odločitev oprla tudi na strokovni mnenji, s katerima tožeče stranke ni seznanila.
ZMed člen 46, 46/1, 95, 95/1, 95/3, 95/4, 98, 98/5. Metodologija strokovnega nadzorstva radijskih in televizijskih programov (2008) člen 5, 5/1, 16, 16/1, 16/5.
oglaševalska vsebina po ZMed - povezava med vsebino in oddajo - namerna promocija izdelka
Povezava med revijo ... in oddajo ... je jasno in namerno vzpostavljena. Namen oddaje ni zgolj seznanjanje gledalcev s pripravo posameznih jedi, temveč je njen namen pritegniti gledalce k nakupu revije, ki vsebuje recepte za jedi, ki so bile v oddaji pripravljene. Oddaja namenoma promovira izdelek, zato je posledično pravilna opredelitev oddaje, skladno s 5. odstavkom 16. člena Metodologije kot informativno propaganda oddaja.
Peti odstavek 95. člena ZMed ne ureja TV prodaje, temveč specialno ureja prodajno TV okno, zaradi česar določbe na podlagi 4. odstavka 95. člena ZMed, ki urejajo TV prodajo, ni moč upoštevati pri informativno propagandnih oddajah. Razlaga smiselnosti uporabe 95. člena ZMed kot jo razlaga tožeča stranka, da bi morala informativno propaganda oddaja trajati najmanj 15 min., je napačna. Iz 5. odstavka 95. člena ZMed izhaja nasprotno, da mora TV prodaja trajati manj kot 15 min., sicer se tovrstna oddaja opredeli kot prodajno TV okno, ki je opredeljeno kot širši programski sklop TV prodaje. Za informativne programske vsebine, kamor se uvršča oddaja ..., nedvomno velja določba 5. odstavka 98. člena ZMed. Zakon namreč za informativno propagande oddaje ne določa drugače.
telekomunikacije - izvajanje radijske dejavnosti - dodelitev radijske frekvence - javni razpis - popolna ponudba - izjava v obliki tedenskega sporeda
Zgolj tedenski spored informativnih programskih vsebin bi moral navajati sporne podatke, nikakršna analiza predvajanja radijskega programa tožeče stranke in iz nje izhajajoči podatki ali drugi dokumenti, ki niso del ponudbe, v nobenem primeru ne morejo služiti kot dokazilo izpolnjevanja relevantnega pogoja v postopku javnega razpisa za dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje radiodifuzije.
Že iz gramatikalne razlage določbe 4. odstavka 44. člena ZEKom izhaja, da ne gre za dolžnost tožene stranke kot upravnega organa, da zahteva od vlagatelja pojasnila v zvezi s ponudbo, v primeru nejasnosti. Razen tega pa, v čem naj bi bila ponudba tožeče stranke oziroma tedenski spored informativnih programskih vsebin nejasen, pa tožeča stranka niti ni pojasnila, sploh pa ponudba ni bila iz tega razloga zavrnjena. Razen tega pa iz navedene določbe izhaja, da pojasnilo ne more pomeniti spremembe ali dopolnitve vsebine ponudbe.
ZMed člen 26, 26/4, 33, 33/1, 34, 34/2, 38, 38/3, 41, 41/1, 43, 43/2, 108. ZIN člen 2, 18, 32.
mediji - inšpekcijski postopek - prijavitelj - pravica do popravka - izvršitev pravnomočne sodbe odločbe - učinkovito pravno varstvo
Ni mogoča interpretacija, da določilo 2. odstavka 34. člena ZMed pomeni, da inšpektor lahko izda upravno odločbo zaradi izvršitve pravnomočne sodne odločbe (tako kot se le-ta glasi v njenem izreku) poleg oziroma mimo ureditve sodne izvršbe po ZIZ. Tudi ZIN daje pristojnost inšpektorju zgolj za „nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov“ in ne tudi za nadzor nad izpolnjevanjem sodnih odločb.
mediji - radijska dejavnost - dovoljenje za izvajanje dejavnosti - nadzorstvo izvajanja programskih zahtev
Izdajatelj lahko dejavnost razširjanja radijskih programskih vsebin opravlja šele po pridobitvi dovoljenja za izvajanje radijske dejavnosti (izdaja radijskega programa brez dovoljenja za izvajanje radijske dejavnosti je sankcionirana kot prekršek). Pred pričetkom izvajanja dejavnosti pa mora priglasiti medij pri pristojnem ministrstvu zaradi vpisa v razvid medijev.
ZMed člen 109, 109/7, 109/9. Metodologija strokovnega nadzorstva radijskih in televizijskih programov člen 4, 4/2, 38, 38/3, 38/4. Pravilnik o merilih za opredelitev vsebin lastne produkcije člen 2. URS člen 87. ZUS-1 člen 20, 20/3.
Metodologija bi bila nezakonita, če bi preko zakonskega okvira samostojno urejala razmerja med toženo stranko in izdajatelji tako, da bi uvajala povsem nove obveznosti.
Oddaje določene programske vsebine ni mogoče deliti na več različnih programskih vsebin.
Upoštevajoč zakonsko ureditev in na tej podlagi izvedenega razpisa sodišče ugotavlja, da je toženka pravilno postopala, ko je o vsebinah programa A. d.o.o., s katerim je ta konkuriral na razpisu, upoštevala podatke iz njemu izdanega dovoljenja za izvajanje radijske dejavnosti, ki so se tudi ujemali z njegovimi podatki v ponudbi.