KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006665
ZKP člen 371, 371/1-9, 371/1-11, 372, 372-1, 420, 420/2. KZ člen 234a. KZ-1 člen 54.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - poslovna goljufija - nadaljevano kaznivo dejanje - enotna kriminalna dejavnost - zastaranje
Obsojenec, ki je z oškodovanima družbama sklenil kupoprodajni pogodbi, v okviru katerih mu je bil material dobavljen na podlagi vsakokratnega naročila in je celotno poslovno sodelovanje potekalo v okoliščinah in ob pogojih, ki so bili definirani v prvotno sklenjeni pogodbi, je storil dve kaznivi dejanji poslovne goljufije, ne pa nadaljevani kaznivi dejanji.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe
Izrek izpodbijane sodbe, v katerem je sodišče zahtevo za sodno varstvo zavrnilo, nasprotuje razlogom sodbe, v katerih sodišče ugotavlja obstoj olajševalnih okoliščin, zaradi katerih je prekršek posebno lahek in ki torej narekujejo izrek opomina, zato je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, saj izrek sodbe nasprotuje njenim razlogom.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku
Posamezniku mora biti zagotovljena pravica do izjave o vsem procesnem gradivu, predloženem v fazi odločanja o pravnih sredstvih, ki utegne vplivati na njegov pravni položaj.
ZTLR člen 28, 28/4, 30, 30/2. Zakon o zemljiških knjigah Kraljevine Jugoslavije (1930). ZZK. ZZK-1. ZPP člen 367c, 367c/1.
dopuščena revizija – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje – dobrovernost priposestvovalca kot dediča – potrebna skrbnost dediča
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja vsebine in obsega raziskovalne dolžnosti dediča kot priposestvovalca med zapuščinskim postopkom in po njegovem zaključku, da bi bilo zadoščeno tistemu standardu skrbnosti, ki ne izključuje dobe vere.
ZKP člen 39, 39/1-5, 371, 371/1-2, 371/1-11, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – izločitev sodnika - nepristranskost sodnika – sodelovanje pri izdaji odločbe nižjega sodišča
Izločitveni razlog po 5. točki prvega odstavka 39. člena ZKP je podan, kadar sodnik izda konkretno odločbo ali sodeluje pri njeni izdaji in naj bi odločal o pravnem sredstvu zoper isto odločbo. Določba preprečuje, da bi isti sodnik v isti zadevi o isti odločbi odločal v različnih funkcijah, ne prepoveduje pa sodniku soditi istemu obdolžencu v različnih zadevah.
ZST-1 člen 12, 12/1, 12/2, 12/3. ZPP člen 108, 108/3, 108/5.
oprostitev plačila sodnih taks – zavrženje predloga – pravočasna predložitev izjave o premoženjskem stanju
Če tožnik po pozivu sodišča, naj vlogo za oprostitev plačila sodnih taks dopolni tako, da priloži predpisani obrazec pisne izjave o premoženjskem stanju, vloge ne dopolni v postavljenem roku, jo sodišče prve stopnje zavrže.
ZMZ člen 2, 21, 21/3, 23, 28 52, 52/1-2, 53, 53-1. ZUP člen 214. ZUS-1 člen 77, 78, 78/3. ZPP člen 81, 81/5.
mednarodna zaščita – ugoditev pritožbi - izpolnjevanje pogojev – izjava prosilca - status begunca - resna škoda - subsidiarna zaščita - manjšinska narodna skupnost - smrt tožnika - zavrženje tožbe - dvom v verodostojnost – dokazna ocena
Tožena stranka je v obravnavani zadevi po opravljenih razgovorih s tožniki (ob odsotnosti vsakršnih dokazil v zvezi z zatrjevanimi dogodki) zaključila, da jim ni mogoče verjeti, da so se zatrjevani dogodki zares zgodili. Ali tožena stranka po izvedenem postopku verjame izjavam, je stvar dokazne ocene.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz – hišna preiskava – uporaba dokazov zoper osebo, zoper katero preiskava ni bila urejena - vročitev odredbe
Ob ugotovitvi, da je bil pri hišni preiskavi poslovnih prostorov, opravljeni v skladu z odredbo sodišča in določbami ZKP navzoč tudi obsojenec kot direktor družbe in dejanski uporabnik poslovnih prostorov, ni razlogov, da sodišče ne bi smelo zoper obsojenca uporabiti dokazov, pridobljenih pri hišni preiskavi, ali dokazov, ki so bili pridobljeni na podlagi teh dokazov, četudi so bili pridobljeni z uporabo odredbe o hišni preiskavi, ki je bila izdana zoper drugo osebo.
odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška - opis prekrška - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - opustitev dolžnega nadzorstva
Za odgovornost pravne osebe za prekršek v primeru, ko je storilec prekrška znan in zanj tudi odgovarja, zadošča, da je prekršek storjen pri opravljanju dejavnosti pravne osebe in je bil storjen v imenu pravne osebe ali za njen račun ali v njeno korist ali z njenimi sredstvi.
Za odgovornost odgovorne osebe pravne osebe pa je še vedno treba ugotoviti in obrazložiti, na kateri pravni podlagi, koga in kako je bila odgovorna oseba dolžna nadzirati in katere ukrepe, ki jih je bila dolžna izvajati, je opustila, hkrati pa bi bilo treba argumentirati tudi, zakaj je opustitev dolžnega nadzorstva v konkretnem primeru po moči in učinku enaka neposredni izvršitvi prekrška.
ZKP člen 371, 371/2, 420, 420/2, 421, 421/3, 424, 424/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - zaslišanje storilca kot priče – soobdolženec kot priča – zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obdolženec se ne more zasliševati kot priča zaradi kaznivih dejanj drugih soobdolžencev, tudi če pride do izločitve postopka zoper posamezne obdolžence. Samo če je bil kazenski postopek zoper obdolženca že pravnomočno končan, se ga lahko v postopku zoper soobdolženca zasliši kot pričo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nekdanji sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku – objektivna nepristranskost sodišča
Če bi v zadevi odločalo krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so bili dolgoletni sodelavci prve tožnice, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
ZP-1 člen 156, 156-1. Uredba o prevzemanju odpadnih azbestcementnih gradbenih izdelkov na odlagališčih komunalnih odpadkov in o določitvi najvišje cene njihovega odlaganja člen 3. ZVO-1 člen 112.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – kontrola cen - določitev cene odpada azbestnih cementnih izdelkov - okoljska dajatev
Cena za storitev odlaganja azbestcementnih gradbenih izdelkov, ki z vključenim DDV-jem ne sme presegati 67 EUR na tono prevzetih izdelkov, ne vključuje okoljske dajatve.
V našem primeru je sodišče prve stopnje prepozno predloženi predlog za dopustitev revizije poslalo tožeči stranki in tako (z vidika konkretne zadeve) kontradiktornost postopka ni bila okrnjena. Vendar pa je treba upoštevati, da mora biti vprašanje popolnosti revizije urejeno na abstraktni ravni in mora pravilo veljati za vse istovrstne primere.
Zakonik o sodnem kazenskem postopku za Kraljevino Jugoslavijo člen 1. Zakon o konfiskaciji premoženja in izvrševanju konfiskacije (ZKIK 1945) člen 28.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sodni sklep o zaplembi premoženja - priglasitev okrajnega ljudskega odbora - zaplemba premoženja
Priglasitev (poročilo) Krajevnega ljudskega odbora je šteti za kazensko sodbo, se pa fikcija ne razteza tudi na to, da je bil v teh zadevah izveden kazenski postopek in pri tem tudi vložena obtožnica. Razveljavitev priglasitve v celoti omogoča odpravo krivic, ki so bile na takšni podlagi povzročene.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - nedenarni in denarni tožbeni zahtevki - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - opredelitev vrednosti spornega predmeta - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker predlagatelj ni označil vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki prav tako ne izhaja iz priloženih sodb sodišč nižjih stopenj, predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – vzročnost za škodni dogodek – vzročnost za obseg škode
Pritožbeno sodišče je ugovor tožene stranke, da je tožnica zaradi prehitre vožnje prispevala k škodnemu dogodku, zavrnilo s sklicevanjem na ugotovitev izvedenca medicinske stroke, da bi do enakih poškodb prišlo tudi, če bi tožnica vozila v okviru dovoljene hitrosti. Takšno stališče pritožbenega sodišča pa je materialnopravno zmotno. Treba je namreč razlikovati med vzročnostjo za škodni dogodek in vzročnostjo za obseg konkretne škode in podani morata biti obe.
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je predlagatelj v primeru tako imenovane „dejanske razlastitve“, ko je bila posest odvzeta brez izvedbe zakonitega razlastitvenega postopka in proti plačilu odškodnine, ki ne dosega realne vrednosti nepremičnine, šele več let kasneje pa je izdana razlastitvena odločba, upravičen do razlike do popolne odškodnine za razlaščene nepremičnine in do zakonskih zamudnih obresti od tega zneska za čas od odvzema posesti do plačila popolne odškodnine.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2, 481, 481/1-1, 481/1-2. ZIZ člen 15, 40c, 40c/1, 40c/4, 41a, 41a/1, 166, 166/1.
spor o pristojnosti – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – menica – izključna pristojnost – postopek v gospodarskih sporih
Izjema od pravila iz prvega odstavka 40. c člena ZIZ, po katerem je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, prihaja v primeru izvršbe na podlagi priložene menice kot verodostojne listine v poštev le, če bi v primeru ugovora veljala pravila postopka v gospodarskih sporih po 481. členu ZPP (prvi odstavek 41. a člena ZIZ).
ZDDV člen 34, 40, 40/2, 40/7-1. ZDDV-1 člen 1, 63, 67, 67/1-a, 81, 82. ZUS-1 člen 93, 93/1, 94, 94/2. ZPP člen 339, 339/2-8. ZDavP-2 člen 77. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 2a, 17, 17/1, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. 11. 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost členi 2, 2/1-a, 2/1-c, 167, 168, 168/a, 178, 220, 226.
DDV - davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoči gospodarski subjekti - vedenje o goljufivih transakcijah - doseganje standarda „vedel ali bi moral vedeti“ - objektivne okoliščine - dokazno breme - bistvena kršitev postopka - dokazna ocena - zavrnitev dokazov - sodbe SEU - nacionalno in evropsko pravo - ugovor retroaktivne uporabe zakona - listine - carinski postopek - davčna goljufija - zmotna uporaba materialnega prava - računi - odbitek vstopnega DDV - standard skrbnosti ravnanja gospodarskega subjekta - trošarinski zavezanec
Po mnenju Vrhovnega sodišča gre v obravnavani zadevi za primer, ko je pravico do odbitka mogoče zavrniti le, če se na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je revident vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.
Revidentovi ugovori o retroaktivni uporabi zakona niso utemeljeni.
Obdavčitev v zvezi z opisano davčno goljufijo je po mnenju Vrhovnega sodišča neodvisna od dejstva, ali je družba, pri kateri je ugotovljena davčna goljufija, trošarinski zavezanec v carinskih postopkih.
Sodišče prve stopnje bi moralo oceniti listine, s katerimi je dobavo s strani spornih subjektov dokazoval revident.
Objektivne okoliščine, navedene v 28. točki tega sklepa, po mnenju Vrhovnega sodišča glede na vse okoliščine primera ne zadostujejo za sklep, da je revident vedel ali bi moral vedeti za davčno goljufijo.