zapuščina - vrednost zapuščine - sporazum o delitvi skupnega premoženja - predhodno vprašanje - veljavnost sporazuma - ničnost
Iz tožničinih trditev je jasno, da zasleduje posledico, ki bi izhajala iz ugotovitve o ničnosti Sporazuma o delitvi skupnega premoženja. Tudi trditvena podlaga je v konkretnem primeru taka, da od sodišča terja presojo morebitne ničnosti.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0018376
ZD člen 64.
pisna oporoka pred pričami
Akt nunkupacije sestavljata izjava oporočitelja, da je določen zapis njegova oporoka in lastnoročni podpis v navzočnosti dveh prič.
Izjava mora biti izrecna. To pomeni, da konkludentna dejanja ne zadoščajo; ne bi bilo, na primer, dovolj, da bi oporočitelj izjavil, naj mu dajo svinčnik, ker bo prebrano oporoko podpisal. Po drugi strani pa zahtevi po izrecnosti izjave ni zadoščeno izključno tedaj, ko jo oporočitelj poda z besedami zakona („To je moja oporoka“). Z njo mora biti potrjena njegova volja napraviti oporoko (animus testandi). V konkretnem primeru, ko je bila sporna listina naslovljena kot oporoka, ko je vsebovala zapis, da oporočiteljica zapušča stanovanje prvemu tožencu (in ne morda daruje ali na drug način prepušča v last) in je bila oporočiteljici glasno prebrana, zatem pa jo je še sama prebrala, je pravilna presoja, da je izjava, da mu želi stanovanje prepustiti, potrditev volje za testiranje.
ZPP člen 44, 44/3, 367, 367/2, 367/4, 377. ZD člen 145, 214, 214/3.
predlog za dopustitev revizije - delitev zapuščine - izločitev zapuščine - prenehanje dediščinske skupnosti - obligacijski zahtevek - navadno sosporništvo - vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
S sklenitvijo dednega dogovora so se toženci dogovorili o delitvi dediščine. Dediščinska skupnost je s tem prenehala. Tožnik kot dedič, ki ni bil upoštevan pri dedovanju po pokojniku, zahteva od dedičev izročitev zapuščine, a glede na to da je že razdeljena, lahko od vsakega dediča zahteva le tisti del, ki ga je ta z razdelitvijo prevzel. Ni nujno, da bi tožil vse dediče, saj bi se lahko odločil le za denarna sredstva ali le za delež na nepremičninah in tožil tistega, ki je ustrezno premoženje prevzel iz zapuščine. Toženci so torej (le) navadni sosporniki. To pomeni, da gre za toliko zahtevkov, kolikor je tožencev in bi morala biti za vsakega od njih navedena samostojna vrednost spornega predmeta.
Kadar je uspeh v pravdi odvisen izključno od mnenja izvedenca oziroma, kjer se predlog za zaslišanje nanaša na ugotovitev o ključnem spornem dejstvu, od katerega je odvisna odločitev o utemeljenosti postavljenega zahtevka, je za odstranitev vsakršnega dvoma dodatno ustno zaslišanje izvedenca na obravnavi potrebno. Le pisna podaja (četudi popolnega, razumljivega) izvida in mnenja ne more povsem nadomestiti ustne komunikacije. Izvedenec je v konkretni zadevi v dopolnitvi mnenja sicer podal odgovore na strankine pripombe, vendar ne na način, da bi s tem nadgradil svoje navedbe v mnenju oziroma stranki izrecno odgovoril na njena vprašanja. Stranki bi se s tem, ko bi ji bilo omogočeno izvedenca na naroku zaslišati, tudi omogočilo, da se prepriča v korektnost postopka izdelave mnenja. Tako bi se zagotovila tudi njena pravica do vsebinsko polne kontrole nad izvedbo odločilnih dokazov in vpliv na rezultat dokaznega postopka.
ZPVAS člen 1, 1/3-2, 4, 4/1, 8, 8/4. ZD člen 145, 14571, 221. ZDen člen 78.
dedovanje - obseg zapuščine - agrarna skupnost - vrnitev premoženja agrarni skupnosti - lastninska pravica agrarne skupnosti - ZPVAS - lastninska pravica članov agrarne skupnosti - premoženjske pravice - pozneje najdeno premoženje - denacionalizacija
ZPVAS v drugem odstavku 8. člena določa, da če je prejšnji imetnik premoženjske pravice fizična oseba že mrtev ali razglašen za mrtvega, se vrnjene premoženjske pravice štejejo za pozneje najdeno premoženje in se zanje dedovanje izvede po ZD; skladno s tem v četrtem odstavku 8. člena med določbami ZDen, ki se smiselno uporabljajo v postopkih na podlagi ZPVAS, specialne določbe ZDen, ki urejajo dedovanje denacionaliziranega premoženja (med drugim 78. člen ZDen), niso naštete.
Za končni izid tega pravdnega postopka ni bistveno, da toženki nista bili članici AS; to dejstvo je pomembno v zapuščinskem postopku, če so predmet dedovanja premoženjske pravice v naravi, saj jih lahko dedujejo le tisti dediči, ki so člani agrarne skupnosti, drugi pa lahko zahtevajo le nujni delež v gotovini (drugi odstavek 8. člena ZPVAS).
USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DEDNO PRAVO
VS0018091
OZ člen 184, 184/1, 184/2. ZOR člen 204, 204/1, 204/2. ZUstS člen 23, 23/1, 23/2. URS člen 156. ZPP člen 80, 211, 211/1, 363, 363/1. ZS člen 107, 107/2.
prekinitev postopka - začetek postopka za presojo ustavnosti - dedovanje in odstop terjatve za povrnitev nepremoženjske škode - odločba Ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je v zadevi U-I-88/15-9 in Up-684/12-32 ugotovilo neustavnost 204. člena ZOR. Določba 204. člena ZOR pa je povsem identična določbi 184. člena OZ, ki jo je treba uporabiti v obravnavanem primeru. Zaradi povsem enake ureditve v obeh določbah se je Vrhovnemu sodišču vzpostavil dvom v ustavnost 184. člena OZ.
Po določilu 156. člena Ustave oziroma prvega in drugega odstavka 23. člena Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) mora (Vrhovno) sodišče, če pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, postopek prekiniti in začeti postopek pred ustavnim sodiščem. Zaradi navedenega je Vrhovno sodišče revizijski postopek prekinilo in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti 184. člena OZ. Revizijski postopek se bo nadaljeval po odločitvi ustavnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0018158
ZPP člen 100, 205, 380, 380/2.
smrt stranke - procesno nasledstvo - dediči - nujno sosporništvo - pasivna legitimacija
Če dediči pozneje tudi formalno vstopijo v pravdo, ta vstop ni konstitutivnega, ampak le deklaratornega značaja. Dediči niso pravdna stranka šele od vstopa, ampak že od smrti dalje. V vsakem primeru se bo tudi sodba morala glasiti na (čeprav morda poimensko še nedoločene) dediče umrle osebe.
Predmetni spor torej ne izhaja iz zapuščine, njegova identiteta je ostala ista, saj v primeru smrti tožnika in vstopa dedičev v pravdo ne gre za spremembo tožbe, temveč za nasledstvo.
dokazovanje - dejansko stanje - indici - indično sklepanje - indična sodba - posredno dejstvo - dokazni standardi - pojem izkazanosti - pojem dokazanosti - prosta dokazna ocena - dokazna pravila - dokazna stiska - nižji dokazni standard - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Ker gre pri ugotavljanju obstoja indicev in pri nadaljnjem indičnem sklepanju na (ne)obstoj odločilnega dejstva za sestavni del dokazne ocene, izpodbijana odločba v tem obsegu ne more biti predmet revizijskega preizkusa, razen v primeru procesne kršitve metodološkega napotka iz 8. člena ZPP o načelu proste dokazne ocene.
Izraz „izkazanost“ se od izraza „dokazanost“ razlikuje v tem, da sodišče do spoznanja o dejstvih ni prišlo po strogih pravilih izvajanja dokazov, ki sicer veljajo za dokazovanje pri meritornem odločanju, pač pa na poenostavljen način.
oporoka - razveljavitev oporoke - oporočna sposobnost - sposobnost za razsojanje
Ker je bilo ugotovljeno, da zapustnik ob podpisu oporok zaradi demence ni bil sposoben razumeti vsebine oporok v smislu pomena in posledic ter posledično ni mogel svobodno oblikovati svoje volje, je odločitev prvostopenjskega sodišča o razveljavitvi oporok potrjena s strani pritožbenega sodišča, materialnopravno pravilna.
Kadar oporočitelj ne zna ali ne more prebrati oporoke, ki mu jo je sestavil sodnik, se sodna oporoka sestavi tako, da jo sodnik prebere oporočitelju v navzočnosti dveh prič, nato pa jo oporočitelj v navzočnosti istih prič podpiše ali napravi na njej ročno znamenje, po tem, ko izjavi, da je to njegova oporoka (prvi odstavek 66. člena ZD). Oporočiteljev podpis takšne oporoke pred dvema pričama in njegova izjava, da gre za njegovo oporoko predstavljata dve fazi sicer enotnega pravnega dejanja, ki se mora opraviti sočasno oziroma v ustreznem časovnem zaporedju (unitas actus). Ker gre v primeru podpisa tako kot v primeru izjave oporočitelja, da je to njegova oporoka, za akta soglasja oziroma ponovitve soglasja (k prebrani oporoki), ob izpolnitvi siceršnje zahteve enotnosti pravnega dejanja, zamenjava vrstnega reda med navedenima dejanjema za veljavnost sodne oporoke ne more biti odločilna.
Glede na ugotovitve nižjih sodišč, da so bile z izročilno pogodbo zajete tudi sporne nepremičnine, je pravilen zaključek, da te nepremičnine niso del zapuščine, ker premoženje, ki je predmet izročitve in delitve, ne sodi v izročiteljevo zapuščino.
Glede na določbe prvega in drugega odstavka 79. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP) v tej fazi postopka ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča. Ker iz predloženega spisa ne izhaja nobena navezna okoliščina, na podlagi katere bi Vrhovno sodišče določilo krajevno pristojno sodišče, je Vrhovno sodišče za krajevno pristojno določilo Okrajno sodišče na Jesenicah, saj je postopek pred tem sodiščem že v teku.
STVARNO PRAVO - DEDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0017931
ZPP člen 380, 380/1. UZITUL člen 16, 16/1, 16/2. ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/1, 72/2, 72/3. URS člen 68. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi premoženjskopravnih razmerij člen 4. ZD člen 6, 11. ZUVza člen 4. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
Za presojo (ne)dobrovernosti po ZTLR je odločilen odgovor na vprašanje, na kakšni podlagi je tožničina pravna prednica nastopila posest na spornem zemljišču. Nedobroveren je le tisti posestnik stvari, ki ve, da mu ne pripada pravica do posesti ali pa bi moral to vedeti.
Sodišče druge stopnje je zmotno menilo, da tožničina pravna prednica zaradi vložitve tožbe zoper njo za ugotovitev neveljavnosti darilne pogodbe ves čas trajanja pravde ni bila dobroverna in je to postala šele po tem, ko je bil tožbeni zahtevek pravnomočno zavrnjen. Darovalec je obdarjenki istočasno s podpisom tudi izročil ključe stanovanjske hiše, ki stoji na spornih nepremičninah. Darilna pogodba je bila realizirana, zato je obdarjenka lahko verjela, da ima pravico do posesti spornih nepremičnin. Nenazadnje dokazuje tožničino prepričanje v veljavnost darilne pogodbe, da je v pravdi to uspela dokazati.
ZD člen 32. ZOR člen 361, 362, 364, 365, 371. OZ člen 1060.
obseg zapuščine - izločitev iz zapuščine - posojilo - zastaranje
Potomčeva denarna terjatev je lahko zgolj posredna posledica pravice iz 32. člena ZD (kot modaliteta delitve zapustnikovega premoženja med njim in ostalimi dediči), ne pa izvirna oblika te pravice - ta nastane le kot alikvotni delež na zapustnikovem premoženju. Samo izjemoma, ko ugotovitev solastninskega deleža ni smiselna, ali če so razmere takšne, da bi bila določitev ustreznega dela v naravi gospodarsko nesmotrna, lahko potomec zahteva vrednost deleža, ki bi ga lahko izločil, v denarju (s tem vsebinsko povzroči civilno delitev). Tožnica konkretnih dejstev takega abstraktnega (izjemnega) dejanskega stanu ne zatrjuje. Zahtevek za plačilo vlaganj je zato obligacijski (obogatitveni) in podvržen splošnim pravilom o zastaranju.
Dospelost je lahko odvisna tudi od aktivnosti upnika - npr. kadar je vezana na njegovo izstavitev računa, opomin ali poziv in podobno. Če je upnik v takem primeru pasiven, ne izkoristi možnosti terjati izpolnitve obveznosti. V takem primeru zato začne zastaranje teči (kljub nedospelosti terjatve zaradi upnikove neaktivnosti) po preteku primernega roka, v katerem bi moral upnik opraviti dejanje oziroma se zastaranje v takem primeru navezuje na čas, ko bi upnik lahko izvršil potrebna dejanja.
DAVKI - DENACIONALIZACIJA - DEDNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS1015176
Konvencija med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o
izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje člen 2, 23. ZDDD člen 3, 6, 6/1, 14. ZDavP-2 člen 12, 12/2.
davki - davek na dediščino in darila - dovoljena revizija - dedovanje denacionaliziranega premoženja - oprostitev plačila davka - predmet obdavčevanja - prejem premoženja - pravni naslednik zapustnika - dvojno obdavčevanje - uporaba Konvencije o odpravi dvojnega obdavčenja - vezanost davčnega organa na pravnomočni sklep o dedovanju
Davčni organ je pri odmeri davka na dediščino vezan na ugotovitev pristojnega sodišča v pravnomočnem sklepu o dedovanju.
V zvezi z odmero davka na dediščine od podedovanega denacionaliziranega premoženja je treba upoštevati davčno obveznost pri posameznem prehodu premoženja.
Konvencija o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje, ki sta jo sklenili Avstrija in Slovenija, se za davek na dediščine ne uporablja.
ZD člen 67, 68. ZZZDR člen 12. ZPP člen 380, 380/1.
pisna oporoka pred pričami - sposobnost biti oporočna priča - relativna nesposobnost biti priča pri pisni oporoki pred pričami - razlaga zakona - izvenzakonski partner - pravica do pravne varnosti - pravica do dedovanja
Glede obličnostnih zahtev je oporoka strogo formalen akt. V 68. členu ZD so izrecno določene osebe, ki lahko nastopajo kot priče pri pisni oporoki pred pričami. Vsakršno drugačno razumevanje zakonske določbe, ki je jasna, bi bilo v nasprotju s pravno predvidljivostjo ter z Ustavo zagotovljenimi pravicami do pravne varnosti (2. člen URS) ter pravice do dedovanja (33. člen Urs). Ratio predpisa, ki je eliminirati interes prič vplivati na voljo oporočitelja, bi sicer zahteval tudi vključitev zunajzakonskih partnerjev, vendar bi moral to ZD določiti.
Očitek o storitvi procesne kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kot tudi v tem okviru implicite uveljavljan očitek nadaljnje procesne kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP, sta prvič uveljavljana v reviziji in gre zato za nedopustno „preskakovanje pravnih sredstev“. Na ti kršitvi pritožbeno sodišče namreč ne pazi po uradni dolžnosti, kar pomeni, da se glede teh v reviziji prvič uveljavljanih procesnih očitkov, ki zadevajo način ravnanja sodišča prve stopnje sodišče druge stopnje niti ni smelo niti moglo opredeljevati.
Protispisnost lahko predstavlja le tehnično napako in sicer napačen postopek prenosa samega avtentičnega zapisa listine ali zapisnika o izvedbi dokazov v razlogih (povzetka oz. prepisa vsebine zapisa), pri katerem se sodišče dokazno in pravno (vrednostno) še ne opredeljuje. Takšne zmote v operaciji prenosa pa sodišči nista zagrešili.
Naročilo, ki je zaupne narave, sicer res preneha s smrtjo prevzemnika naročila (prvi odstavek 784. člena OZ), vendar pa s tem ne preneha že nastala pričakovana pravica do plačila na podlagi že pred tem izvršenega naročila. V konkretnem primeru je torej terjatev, ki je pod sicer odložnim pogojem, nastala s trenutkom izvršitve naročila (zaključkom zastopanja s strani odvetnika, ki sovpada s trenutkom zaključka denacionalizacijskega postopka), zapadla pa sicer že po odvetnikovi smrti (v trenutku pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe), podedljiva (2. člen ZD) in sta zato tožeči stranki aktivno stvarnopravno legitimirani stranki. Enak materialnopravni rezultat izhaja tudi iz splošne določbe o prenehanju obveznosti. V skladu z določbo 334. člena OZ obveznost plačila preneha s smrtjo dolžnika ali upnika samo, če je nastala glede na osebne lastnosti katere izmed pogodbenih strank ali glede na osebne sposobnosti dolžnika. Terjatev plačila za opravljeno storitev v konkretnem primeru ni nastala glede na osebne lastnosti prvotnega (umrlega) upnika, temveč glede na njegovo do tedaj že opravljeno delo.
Revidentka ima sicer načelno prav, ko opozarja na možnost obstoja objektivnega elementa oderuškosti – torej nesorazmerja med opravljeno storitvijo ter višino plačila, kljub opisani ureditvi tarife, vendar pa iz dejanskih ugotovitev obeh sodišč izhaja, da je odvetnik približno dve leti in pol zastopal toženko v zahtevnem denacionalizacijskem postopku in da je zaradi svoje strokovnosti uspel. Dogovor je bil sicer takšen, da v primeru neuspeha ne bi prejel nikakršnega plačila (navkljub temu, da je mandatna pogodba celo pogodba prizadevanja in ne rezultata). Nepremičnine so bile na revidentkino zahtevo vrnjene denacionalizacijski upravičenki, katere dedinja je, in zato nesorazmerja dajatev ni. Ob takšnih ugotovitvah revizijski očitek, da je bil dogovor o zastopanju podpisan šele leta 2006, postopek pa je sicer potekal skupaj 16 let, ne more biti pravno upošteven.
Glede subjektivnega elementa oderuškosti pogodbe sta sodišči poudarili, da sta bili pogodbeni stranki v zaupnem razmerju in da sta se poznali že od prej, ko jo je odvetnik prav tako zastopal, da ga je v tej zadevi ponovno zaprosila za zastopanje, da ji je bila že prej vrnjena nepremičnina, da je bila torej s poteki postopkov, povezanih z vračanjem nacionaliziranega oziroma podržavljenega premoženja, že seznanjena. Toženka sicer tudi ni zatrjevala ali izpovedovala o kakšni konkretni pravno upoštevni prisili, zlorabi oziroma stiski. Na podlagi takšnih ugotovitev pa je izpodbijani pravni zaključek, da dejstvo, da je toženka iz Južnoafriške Republike in da ne pozna slovenskega jezika in slovenske pravne ureditve, ne izkazuje njene odvisnosti, lahkomiselnosti ali stiske, pravilen.
Revizijsko sklicevanje na 82. člen OZ o razlagalnih metodah pogodbenih določil pomeni nedopustno „preskakovanje pravnih sredstev“. Revidentka namreč v pritožbi teh očitkov, ki so tako dejanske (trditve o drugačnem dogovoru od izrecno zapisanega), kot tudi materialno pravne narave (opustitev predpisanih dopolnilnih razlagalnih metod pogodbenih določil), ni uveljavljala.
V sporu o obsegu zapuščine so vsi dediči nujni sosporniki. Od trenutka smrti pokojnice namreč obstaja skupnost zakonitih dedičev (do delitve), zato morajo biti toženi vsi zakoniti dediči (primerjaj 132. in 145. člen Zakona o dedovanju).
Sodišče mora pri odločanju o utemeljenosti zahtevka iz izbrisne tožbe o vprašanju ničnosti pravnega posla po 119. členu Obligacijskega zakonika odločiti kot o predhodnem vprašanju.
DAVKI - DENACIONALIZACIJA - DEDNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS1015110
ZDen člen 78, 78/1, 78/2. ZDDD člen 8, 9, 9/1, 9/2.
davki - davek na dediščine in darila - dovoljena revizija - dedovanje denacionaliziranega premoženja - prvi dedni red - oprostitev plačila davka - krog dedičev - trenutek prehoda premoženja
Ker je dedinja denacionalizacijskih upravičencev umrla pred pravnomočnostjo denacionalizacijskih odločb, denacionalizirano premoženje kot zapuščina na njo ni nikoli prešlo, ampak je v letu 2005 prešlo neposredno od denacionalizacijskih upravičencev na revidenta kot zakonitega dediča dedinje denacionalizacijskih upravičencev, zato ne gre za prvi dedni red in je treba davek na dediščine in darila plačati.