Po prvem odstavku 26. člena ZD imajo nujni dediči pravico do dela zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati; ta del zapuščine je nujni delež. Zato imajo možnost zmanjšanja oporočnih razpolaganj in vrnitve daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža. Pravila za izračun nujnega deleža so določena v 28. členu ZD, ki terja najprej ugotovitev vrednosti zapuščine, torej ugotovitve o vsem zapustnikovem premoženju ob njegovi smrti, o njegovih razpolaganjih z oporoko, o njegovih terjatvah, o njegovih dolgovih, o dolgovih zapuščine itd. Po ugotovitvi čiste zapuščine je treba ugotoviti še obračunsko vrednost zapuščine, torej dodati vrednost določenih daril. Na podlagi obračunske vrednosti zapuščine se ugotavljajo zakoniti dedni deleži posameznih nujnih dedičev (to sta v obravnavanem primeru obe pravdni stranki) in tudi njihov nujni delež. Od ugotovljene vrednosti zapuščine je treba odšteti vrednost skupnega nujnega deleža zato, da se ugotovi razpoložljivi del zapuščine. Šele po ugotovitvi te vrednosti je mogoče presojati, ali je bil nujni delež res prikrajšan in koliko je bil prikrajšan. Če razpoložljivi del zapuščine ne zadošča za pokritje nujnih deležev tistih dedičev, ki jih uveljavljajo, pridejo v poštev pravila o vračanju daril iz 34. do 38. člena ZD. Zakon določa tudi vrstni red vračanja daril, vendar hkrati določa, da je treba najprej zmanjšati (po potrebi pa tudi odpraviti) oporočna razpolaganja in šele če to ne zadostuje, se po določenem vrstnem redu vračajo v zapuščino tudi darila.
Tožnica ni uspela dokazati prikrajšanja nujnega deleža, saj ni dokazala čiste vrednosti zapuščine kot ene izmed predpostavk za ugotovitev, ali je bil tožničin nujni delež prikrajšan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO
VS0017177
ZPP člen 285, 339, 339/2-14, 347, 347/2, 347/3, 370, 370/3. OZ člen 8, 564.
pogodba o preužitku - aleatorna pogodba - odplačna pogodba - dosmrtno preživljanje - tveganje kot del pogodbene podlage - darilni namen - načelo enake vrednosti dajatev - subjektivno vrednotenje - volja in namen pogodbenih strank - očitno nesorazmerje med vrednostjo premoženja in vrednostjo prevzetih obveznosti - prikrajšanje nujnega deleža - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Določbe OZ, ki opredeljujejo pogodbo o preužitku (564 - 568. člen), ne določajo domneve, da je treba pri pogodbi o preužitku, sklenjeni med bližnjimi sorodniki, šteti, da je bila sklenjena z darilnim namenom oziroma da gre za mešani pravni posel. V obravnavani zadevi sta obe sodišči ugotovili, da namen pogodbe ni bil v obdaritvi prve toženke, ampak je bil namen pokojnika zagotoviti si dosmrtno oskrbo in bivanje zase in za svojo ženo - drugo toženko v domačem okolju, ki ga poznata za primer bolezni oziroma poslabšanja svojega stanja. Obrazložili sta, zakaj štejeta, da obveznosti, ki jih je prva toženka s pogodbo prevzela, niso neznatne in zakaj je bila sklenjena odplačna pogodba in ne gre za darilo oziroma niti za mešano darilo.
Revizijske trditve, ki izpodbijajo ugotovitve nižjih sodišč o volji in namenu pogodbenih strank pri sklepanju obravnavane pogodbe, so neupoštevne, saj z revizijo ni mogoče izpodbijati pravilnosti in popolnosti dokazne ocene in na njeni podlagi ugotovljenega dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).
ZUS-1 člen 83, 83/4. ZZZDR člen 10b, 123, 191. ZDKG člen 16.
pravni interes za revizijo - odobritev dednega dogovora - dedovanje zaščitene kmetije - dolžnost preživljanja - usposobitev mladoletnih dedičev za samostojno življenje
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma, da bi si v primeru ugoditve izboljšal svoj pravni položaj.
Na obstoj pravovarstvene potrebe mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tudi Vrhovno sodišče v postopku z revizijo.
Ker iz pravnomočnega sklepa o dedovanju med drugim izhaja, da so zakoniti dediči, med njimi prva in druga tožnica iz tega upravnega spora, sklenili nov dedni dogovor, ki ga je CSD odobril, si revidentki v tem upravnem sporu niti z ugoditvijo reviziji ne moreta več izboljšati svojega pravnega položaja, s tem pa tudi ne izkazujeta več pravnega interesa za revizijo zoper izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča.
Do kumulacije zahtevkov je prišlo med pravdo, pri čemer tožeča stranka za podredni zahtevek ni navedla vrednosti spornega predmeta. Revizija zoper odločitev o tem zahtevku je zato nedovoljena.
Šele v pritožbi so revidenti kot razlog neveljavnosti zatrjevali odsotnost nunkupacije: oporočiteljica naj ne bi izjavila, da je listina njena oporoka. Pritožbeno sodišče je pojasnilo, da je trditveno in dokazno breme o tem na tožeči stranki, ki pa ga je zamudila - prvikrat je trditev o odsotnosti izjave oporočiteljice, da je listina njena oporoka, postavila v pritožbi in brez navedbe opravičljivega razloga, zakaj tega ni storila znotraj roka iz 286. člena ZPP.
oporoka - razveljavitev oporoke - oporočna sposobnost - pritožba - dopolnitev pritožbe - rok - razlogi za vložitev revizije - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Že vloženo pritožbo lahko pritožnik dopolni, a je dopolnitev pravočasna le, če je vložena pred iztekom pritožbenega roka. Nova (relevantna) dejstva in dokazi zanje, za katere naj bi prva tožnica izvedela po izteku zakonskega pritožbenega roka, bi lahko bili ob izpolnjevanju pogojev iz 394. člena ZPP in naslednjih razlog za obnovo postopka.
Tožnica ne more uspeti z očitkom, da je sodba materialnopravno napačna zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenih dejstev, na podlagi katerih je bila sprejeta. Velja le obratno: revizijsko sodišče lahko razveljavi izpodbijano sodbo, če zato, ker je izhajalo iz napačne materialnopravne podlage, ni ugotovilo vseh relevantnih dejstev (drugi odstavek 380. člena ZPP).
ZD člen 6. ZUVza člen 4, 4/2. ZPP člen 380, 380/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zapuščinski postopek - načelo vzajemnosti - dedovanje tujca - dedna sposobnost tujca - lastninska pravica tujca - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Pogoj za dedno sposobnost tujcev v Republiki Sloveniji je obstoj vzajemnosti. Tudi sicer je obstoj vzajemnosti poseben pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, ko lastninsko pravico pridobiva oseba, ki ni državljan Republike Slovenije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - DEDNO PRAVO
VS0016954
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o dosmrtnem preživljanju - darilna pogodba - prikrajšanje nujnega deleža - razlaga pogodbe – pogodbena volja strank – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tako prvostopenjsko kot drugostopenjsko sodišče sta poudarili skladnost izpodbijane odločitve z voljo pogodbenih strank. Vsebina njune volje je dejansko in ne pravno vprašanje, zato ne more biti predmet predloga za dopustitev revizije ali revizije.
ZPP člen 325, 325/1, 367, 367/1, 374, 374/2, 377. ZD člen 46, 46/3, 46/4.
dopolnilna sodba - neobstoječa sodba - pravica do pravnega sredstva - dovoljenost revizije - dedovanje - vštevanje daril v dedni delež - prikrajšanje nujnega deleža
Ker tožeči stranki izdajo dopolnilne sodbe nista predlagali (prvi odstavek 325. člena ZPP), je o tem delu tudi po izdaji sodbe sodišča druge stopnje, ki v izreku potrjuje „le“ ugodilni del prvostopne sodbe, ostalo neodločeno. To pa pomeni, da sta tožnici v tem delu izgubili pravico vložiti izredno pravno sredstvo v zvezi s tistimi deli tožbenih zahtevkov, o katerih ni bilo niti pravnomočno odločeno, in s katerimi torej v tej pravdi nista uspeli doseči zahtevanega pravnega varstva. Ker zoper neobstoječo odločbo tudi izredno pravno sredstvo ni mogoče uveljavljati (prvi odstavek 367. člena ZPP in drugi odstavek 374. člena ZPP), je bilo treba v tem delu revizijo kot nedovoljeno zavreči (377. člen ZPP).
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili določbo 46. člena ZD, po kateri zapustnikova izjava o nevračunavanju daril izključuje tudi njihovo vrednotenje, razen v primeru zatrjevane prikrajšanosti nujnega deleža.
dedovanje - obseg zapuščine - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - posebno premoženje - trditveno in dokazno breme
Glede na dejanske ugotovitve o obsegu toženkinega posebnega premoženja in premoženja njenih sinov, ki je bilo vloženo v nakup zemljišča in gradnjo hiše, je toženka uspela dokazati, da je bilo njeno posebno premoženje vir sredstev za pridobitev obravnavane nepremičnine. Dokazno breme o obstoju skupnega premoženja je tako toženka uspela prevaliti nazaj na tožnika.
Revizija se dopusti glede vprašanj dopustnosti zahtevka na neobstoj/ničnost oporoke in vprašanja nujnega sosporništva oporočnih in zakonitih dedičev ali le oporočnih dedičev v sporu o neveljavnosti/ničnosti/neobstoja oporoke.
ali je sodišče druge stopnje materialno pravno pravilno zavrnilo zahtevek na ugotovitev neveljavnosti oporoke, ker bi skladno z zakonom (prvi odstavek 61. člena ZD) moral biti postavljen (oblikovalni) zahtevek na razveljavitev oporoke, čeprav je večinska sodna praksa v trenutku postavitve zahtevka dopuščala ugotovitvene zahtevke.
Zahtevki nimajo iste dejanske in pravne podlage, odločitev o njih ni odvisna od pravnih vprašanj, ki bi bila skupna, zahtevki pa medsebojno tudi niso tako povezani, da bi bila odločitev o enem odvisna od odločitve o drugem zahtevku. Dovoljenost revizije se zato presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP, torej po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
Revizijski očitek, da sta nižji sodišči podrejeni zahtevek zavrnili, ne da bi pri tem vrednost tožničine oskrbe ocenili tako, kot je navedla ona, ali pa ocenili, da je brez vrednosti, je povsem nesubstanciran.
ZPP člen 8, 339, 339/1-15, 370, 370/3, 378. ZD člen 120.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - neizpolnjevanje obveznosti - neznatni del obveznosti – razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nesubstancirani revizijski očitki
Glede na razporeditev dolžnega aktivnega ravnanja v pravdnem postopku Vrhovno sodišče ni dolžno sámo iskati, katere so tiste pomanjkljivosti, zaradi katerih se izpodbijana sodba ne more preizkusiti, kateri razlogi v njej so nejasni ali v medsebojnem nasprotju. Kot je revizijsko sodišče v preteklosti že pojasnilo, je dolžnost sodišča do opredelitve treba razumeti na zrcalen način - kot odsev strankinih pravnih razčlenjevanj, argumentiranj, stališč in razlag.
Zmotno je zavzemanje revidenta, da je enotno oziroma nujno sosporništvo lahko zgolj začetno in ne tudi naknadno. Institut enotnega sosporništva predpostavlja situacijo iz 1. točke prvega odstavka 191. člena ZPP, kar pomeni, da se lahko tožniku do konca glavne obravnave (brez toženčeve privolitve) pridruži nov tožnik.
Vztrajanje pri splošno sprejetem dokaznem standardu prepričanja v primerih, ko je treba dokazati t.i. negativno dejstvo, zlahka vodi v dokazno stisko in posledično v odločitev po pravilu o dokaznem bremenu. Zato je treba zaradi preprečitve dokazne stiske tisti stranki, ki nosi materialno dokazno breme, dokazovanje olajšati; tak način je lahko tudi dokazovanje z indici. Tak indic lahko predstavlja okoliščina, da oporočitelj do smrti ni spremenil svoje volje glede zapuščine.
obseg zapuščine - izločitev v korist potomcev - vračunanje koristi od uporabe premoženja – dopuščena revizija - obseg preizkusa dopuščene revizije
Revizijsko sodišče je pri dopustitvi revizije vezano na predlog, toženka pa v predlogu za dopustitev revizije kot pravno pomembnega ni izpostavila vprašanja, ali je glede na ugotovljena dejstva uporaba 32. člena ZD sploh utemeljena.
Le če je vrednost vlaganj (ob smrti prednika) večja od potrošnje, se lahko ugotovi, da je in za koliko je vrednost premoženja po prenehanju pridobitne skupnosti (če je ta trajala do prednikove smrti) večja od vrednosti premoženja pred skupnimi vlaganji. Na ugotovljenem povečanju se nato nadalje ugotovi in določi, kolikšen delež (na povečanju) ustreza vloženemu delu, zaslužku ali drugačnemu prispevku potomca, nato pa se preračuna še skupni delež potomca na celotnem prednikovem premoženju. Pri izračunu ohranitve/povečanja vrednosti je ob upoštevanju okoliščin posameznega primera treba oceniti, ali je premoženje zaradi potomčeve uporabe morda prikrajšano (oz. ali bi bilo premoženje večje, če ga potomec ne bi (so)uporabljal), in ne, ali je potomec zaradi uporabe stvari obogaten.