Revizija se dopusti glede vprašanj dopustnosti zahtevka na neobstoj/ničnost oporoke in vprašanja nujnega sosporništva oporočnih in zakonitih dedičev ali le oporočnih dedičev v sporu o neveljavnosti/ničnosti/neobstoja oporoke.
Zahtevki nimajo iste dejanske in pravne podlage, odločitev o njih ni odvisna od pravnih vprašanj, ki bi bila skupna, zahtevki pa medsebojno tudi niso tako povezani, da bi bila odločitev o enem odvisna od odločitve o drugem zahtevku. Dovoljenost revizije se zato presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP, torej po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
Revizijski očitek, da sta nižji sodišči podrejeni zahtevek zavrnili, ne da bi pri tem vrednost tožničine oskrbe ocenili tako, kot je navedla ona, ali pa ocenili, da je brez vrednosti, je povsem nesubstanciran.
ZPP člen 8, 339, 339/1-15, 370, 370/3, 378. ZD člen 120.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - neizpolnjevanje obveznosti - neznatni del obveznosti – razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nesubstancirani revizijski očitki
Glede na razporeditev dolžnega aktivnega ravnanja v pravdnem postopku Vrhovno sodišče ni dolžno sámo iskati, katere so tiste pomanjkljivosti, zaradi katerih se izpodbijana sodba ne more preizkusiti, kateri razlogi v njej so nejasni ali v medsebojnem nasprotju. Kot je revizijsko sodišče v preteklosti že pojasnilo, je dolžnost sodišča do opredelitve treba razumeti na zrcalen način - kot odsev strankinih pravnih razčlenjevanj, argumentiranj, stališč in razlag.
Zmotno je zavzemanje revidenta, da je enotno oziroma nujno sosporništvo lahko zgolj začetno in ne tudi naknadno. Institut enotnega sosporništva predpostavlja situacijo iz 1. točke prvega odstavka 191. člena ZPP, kar pomeni, da se lahko tožniku do konca glavne obravnave (brez toženčeve privolitve) pridruži nov tožnik.
Vztrajanje pri splošno sprejetem dokaznem standardu prepričanja v primerih, ko je treba dokazati t.i. negativno dejstvo, zlahka vodi v dokazno stisko in posledično v odločitev po pravilu o dokaznem bremenu. Zato je treba zaradi preprečitve dokazne stiske tisti stranki, ki nosi materialno dokazno breme, dokazovanje olajšati; tak način je lahko tudi dokazovanje z indici. Tak indic lahko predstavlja okoliščina, da oporočitelj do smrti ni spremenil svoje volje glede zapuščine.
obseg zapuščine - izločitev v korist potomcev - vračunanje koristi od uporabe premoženja – dopuščena revizija - obseg preizkusa dopuščene revizije
Revizijsko sodišče je pri dopustitvi revizije vezano na predlog, toženka pa v predlogu za dopustitev revizije kot pravno pomembnega ni izpostavila vprašanja, ali je glede na ugotovljena dejstva uporaba 32. člena ZD sploh utemeljena.
Le če je vrednost vlaganj (ob smrti prednika) večja od potrošnje, se lahko ugotovi, da je in za koliko je vrednost premoženja po prenehanju pridobitne skupnosti (če je ta trajala do prednikove smrti) večja od vrednosti premoženja pred skupnimi vlaganji. Na ugotovljenem povečanju se nato nadalje ugotovi in določi, kolikšen delež (na povečanju) ustreza vloženemu delu, zaslužku ali drugačnemu prispevku potomca, nato pa se preračuna še skupni delež potomca na celotnem prednikovem premoženju. Pri izračunu ohranitve/povečanja vrednosti je ob upoštevanju okoliščin posameznega primera treba oceniti, ali je premoženje zaradi potomčeve uporabe morda prikrajšano (oz. ali bi bilo premoženje večje, če ga potomec ne bi (so)uporabljal), in ne, ali je potomec zaradi uporabe stvari obogaten.
obseg zapuščine - izločitev iz zapuščine v korist zapustnikovega potomca – skupno življenje z zapustnikom – tožbeni zahtevek
Posamična vlaganja v smislu gradnje na tujem (prednikovem) zemljišču, prezidave ali nadzidave prednikovega že obstoječega objekta, ki po pravilih stvarnega prava prirastejo k nepremičnini, ne utemeljujejo upravičenja po 32. členu ZD. Potomčev prispevek k povečanju oziroma ohranitvi vrednosti prednikovega premoženja se mora nanašati na celotno premoženje, s katerim sta prednik in potomec skupaj gospodarila, ga ohranjala in povečevala.
dedovanje – oporoka - volilo – damnacijski legat - vsebina sklepa o dedovanju - zapis volila v sklep o dedovanju - vezanost na pravnomočen sklep o dedovanju - uveljavljanje zahtevka volilojemnika v pravdi
Zapis volila v sklepu o dedovanju ali v posebnem sklepu o volilu je deklaratornega in ne konstitutivnega značaja.
Utemeljenost tožbenega zahtevka na izpolnitev volila v pravdi ni odvisna od tega, ali je volilojemnik izrecno zahteval izpolnitev volila že v zapuščinskem postopku oziroma se nanj tam skliceval, niti od tega ali ga uveljavlja v postopku iz 224. člena ZD, torej zgolj v okviru pogojev za obnovo pravdnega postopka, kot še zmotno meni revident.
dedovanje - oporoka pred pričami – veljavnost oporoke - nunkupacija - vsebina akta nunkupacije – ugotavljanje dejstev pred sodiščem druge stopnje - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Nunkupacija je akt, s katerim zapis poslednje volje pridobi kvaliteto pisne oporoke pred pričami in v katerem oporočitelj izjavi, da je zapis, ki ga podpisuje, njegova oporoka, da ga podpiše v hkratni navzočnosti dveh prič in da ga nato podpišeta tudi priči. Na akt nunkupacije se v izpodbijani sodbi nanaša zapis, da je »oporočiteljica ponavljala, da naj vse dobi prvotoženec,« česar, kot utemeljeno uveljavlja revizija, prvostopenjsko sodišče ni ugotovilo. Pritožbeno sodišče je to dejstvo (prvič in brez obravnave) ugotovilo samo in s tem zagrešilo relativno postopkovno kršitev iz prvega odstavka 339. člena v zvezi s 355. členom ZPP, zaradi katere je presoja o veljavnosti oporoke zapustnice iz leta 2002 lahko zmotna.
dedovanje - obseg zapuščine - skupno premoženje zakoncev – lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - napotitveni sklep zapuščinskega sodišča
Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje (drugi odstavek 51. člena ZZZDR). Gre za originaren način pridobitve lastninske pravice, zato pridobi zakonec (zapustnica) lastninsko pravico na neoddeljenem delu skupnega premoženja, ne glede na vpis v zemljiško knjigo.
pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti - univerzalno pravno nasledstvo - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - dedna pogodba - ženitna pogodba - dedovanje
Dedne in ženitne pogodbe tudi v času, ko z zakonom niso bile prepovedane, niso predstavljale podlage za neposredno pridobitev lastninske pravice. Premoženje, ki ga je imel zapustnik do svoje smrti, je njegov sopogodbenik iz dedne in ženitne pogodbe le podedoval.
V konkretni zadevi je bistveno, da je sodišče ugotovilo, da sklep UE A. z dne 30. 8. 2002, s katerim status zaščitene kmetije ni ugotovljen (kar je bilo tudi izhodišče za dedovanje), kasneje ni bil ne spremenjen in ne razveljavljen.
obseg zapuščine - skupno premoženje zakoncev – določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje
Ker je stališče, da ugovor posebnega premoženja sam po sebi še ne vsebuje tudi ugovora višjega deleža na skupnem premoženju, v skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča, je glede na nedokazanost revidentkinih trditev, da sporno premoženje predstavlja njeno posebno premoženje in izostanek njenega posebnega ugovora o višjem deležu na skupnem premoženju, upoštevaje drugi odstavek 51. ter določbo 59. člena ZZZDR, odločitev sodišč druge in prve stopnje materialnopravno pravilna.
obseg zapuščine - izločitev iz zapuščine - dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost – odvetnik – novo pooblastilo odvetnika za vložitev revizije - zavrženje revizije
Upravičenje za vložitev izrednega pravnega sredstva mora odvetnik izkazati s predložitvijo novega pooblastila (drugi odstavek 95. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Novo pooblastilo je tisto, ki izvira iz časa, ko je stranki že nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, torej iz časa po izdaji izpodbijane sodbe sodišča druge stopnje.
Sodišči druge in prve stopnje sta dokazno oceno oblikovali vsebinsko prepričljivo ter v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocen; dokazna ocena je podana skrbno in je analitično sintetična.
predlog za dopustitev revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – različna dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - opredelitev vrednosti spornega predmeta - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Čeprav gre za isti tožbeni predlog, ta temelji na treh različnih dejanskih in pravnih podlagah, kar skladno s teorijo substanciranja pomeni, da gre v tem primeru dejansko za tri zahtevke. Ker se v predlogu postavljena vprašanja nanašajo le na odločitev sodišča o zavrnitvi zahtevka za razveljavitev oporoke zaradi pomanjkanja oporočne sposobnosti, glede primarnih zahtevkov prav tako ni mogoče uporabiti petega odstavka 367. člena ZPP.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO
VS0016438
ZPZS člen 9. ZLNDL.
dopuščena revizija - lastninjenje – promet z nepremičninami - pravica uporabe – pridobitev pravice uporabe - vpis pravice uporabe v zemljiško knjigo - ustna pogodba - realizacija – pridobitev lastninske pravice – dediči – sosporništvo
Vpis pravice uporabe v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven pogoj za pridobitev te pravice in da se je ta lahko prenašala tudi izvenknjižno. Stališče sodišča druge stopnje, da bi lahko tožniki z zahtevkom za ugotovitev pridobitve lastninske pravice na podlagi ZLNDL uspeli le v primeru, če bi predložili pisno odločbo ali pogodbo z zemljiškoknjižnim dovolilom za prenos pravice uporabe, je tako materialnopravno zmotno. Vrhovno sodišče je že v zadevi II Ips 249/2005 zavzelo stališče, da je lahko zahtevek za ugotovitev pridobitve lastninske pravice na podlagi ZLNDL utemeljen tudi, če tožeča stranka izkaže prenos pravice uporabe z ustno pogodbo, če je bila ta realizirana.