STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO
VS0016438
ZPZS člen 9. ZLNDL.
dopuščena revizija - lastninjenje – promet z nepremičninami - pravica uporabe – pridobitev pravice uporabe - vpis pravice uporabe v zemljiško knjigo - ustna pogodba - realizacija – pridobitev lastninske pravice – dediči – sosporništvo
Vpis pravice uporabe v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven pogoj za pridobitev te pravice in da se je ta lahko prenašala tudi izvenknjižno. Stališče sodišča druge stopnje, da bi lahko tožniki z zahtevkom za ugotovitev pridobitve lastninske pravice na podlagi ZLNDL uspeli le v primeru, če bi predložili pisno odločbo ali pogodbo z zemljiškoknjižnim dovolilom za prenos pravice uporabe, je tako materialnopravno zmotno. Vrhovno sodišče je že v zadevi II Ips 249/2005 zavzelo stališče, da je lahko zahtevek za ugotovitev pridobitve lastninske pravice na podlagi ZLNDL utemeljen tudi, če tožeča stranka izkaže prenos pravice uporabe z ustno pogodbo, če je bila ta realizirana.
zahteva za varstvo zakonitosti – dedič kot upnik zapustnika - konfuzija – odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - kaduciteta - odgovornost države za zapustnikove dolgove
Zapuščino vselej sestavlja le aktiva, torej pravice, ki imajo neko denarno vrednost. Predmet dedovanja namreč ni čista zapuščina, torej razlika med aktivo in pasivo, zato sodišče v sklepu o dedovanju tudi ne ugotovi zapustnikovih dolgov. Ti predstavljajo le breme tistega, ki postane dedič. To pomeni, da kakor hitro obstaja neko premoženje, obstaja tudi zapuščina, ne glede na višino obveznosti. Zato pripade dediču v celoti, je pa dedič odgovoren za zapustnikove dolgove, vendar le do višine vrednosti podedovanega premoženja (142. člen ZD). Vrednost zapuščine se ocenjuje v trenutku zapustnikove smrti, takrat ko preide v last dediča, kasnejše spremembe v vrednosti zapuščine pa se ne upoštevajo.
Napačno je stališče sodišč prve in druge stopnje, da v primeru, če je dedič obenem tudi upnik zapustnika, njegova terjatev zaradi konfuzije ugasne. Do združitve ne pride prav zato, ker je učinek odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove omejen. Dedič zato lahko poplača terjatev, ki jo ima do zapustnika, iz podedovanega premoženja, drugim upnikom pa odgovarja še za razliko med vrednostjo svoje poplačane terjatve in vrednostjo podedovanega premoženja. Opozoriti je treba, da dedičeva odgovornost za zapustnikove dolgove preneha šele, ko dejansko poplača terjatve upnikov ali/in svojo terjatev do višine vrednosti vsega podedovanega premoženja. Dokazno breme o obstoju terjatev, o njihovem poplačilu in o višini vrednosti podedovanega premoženja pa je seveda na dediču. Vse povedano v celoti velja tudi za državo v primeru kaducitete.
Kadar je očitno, da do nastanka pravnega posla ni prišlo, ravnanje strank ne more imeti nikakršnih pravnoposlovnih posledic. Neveljavni pravni posel lahko konvertira, lahko se prilagodi ali celo konvalidira. Pri poslu, ki sploh ne obstoji, pa do opisanih posledic smiselno ne more priti. Nekaj, kar ne obstaja, se ne more spremeniti, niti ne more tisto, česar ni, postati veljavno.
Kadar je torej očitek usmerjen v neobstoj oporoke, ne pridejo v poštev določila ZD o njenih vsebinskih ali oblikovnih pomanjkljivostih po 61., 63. oziroma 76. členu, pač pa lahko tisti, ki meni, da je zapustnikov dedič (bodisi po zakonu ali po starejši oporoki od tiste, katere veljavnost izpodbija), zahteva zapuščino kot dedič po določilih 141. člena ZD in v rokih, kot so navedeni v njem.
Vrhovno sodišče tako poudarja, da z uveljavljanjem neveljavnosti oporoke oziroma njenega neobstoja v zapuščinskem postopku pride do pretrganja zastaranja rokov iz ZD po 365. člen OZ.
kaduciteta - odgovornost države za zapustnikove dolgove - odgovornost pro viribus hereditatis - zapuščina brez dedičev - stečaj zapuščine odgovornost cum viribus hereditatis - zahteva za varstvo zakonitosti
Ker je položaj države ob prehodu zapuščine nanjo bistveno podoben položaju dediča, je tudi odgovornost države za dolgove zapustnika enaka, kot je odgovornost dediča – država odgovarja pro viribus hereditatis; torej omejeno do višine vrednosti podedovanega premoženja, vendar ne samo s podedovanim, ampak tudi z lastnim premoženjem.
Čeprav je vloga oporočnih prič v tem, da s svojim podpisom potrdijo, da je oporočitelj pred njimi podpisal oporoko in izjavil, da je to njegova poslednja volja, sta v tem postopku oporočni priči potrdili tudi to, da je oporoka prav tista listina, ki sta jo skupaj z oporočiteljem takrat podpisali. Upoštevajoč izpovedbe obeh prič je tako materialnopravno pravilen zaključek nižjih sodišč, da je oporoka veljavna, čeprav se podpisi zapustnika in prič nahajajo pred poslednjevoljnimi odredbami. Namen restriktivne razlage 64. člena ZD je namreč v tem, da se preprečijo morebitne zlorabe, v konkretnem primeru pa je bil z izpovedjo prič očitek zlorabe popolnoma ovržen.
DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0016147
ZZZDR člen 51, 51/2, 59. ZD člen 28, 162, 212. OZ člen 766. ZPP člen 181, 339, 339/2, 339/2-8.
obseg zapuščine – skupno premoženje – terjatev do tretjih – mandatno razmerje – kršitev določb pravdnega postopka
Z revizijo ni mogoče izpodbijati sklepa Vrhovnega sodišča o razveljavitvi prejšnje sodbe in o vrnitvi zadeve v novo sojenje.
Ugotovitev, da spadajo v skupno premoženje zakoncev terjatve do tretjih oseb in v zapuščino po pokojnem zakoncu del teh terjatev, ne nalaga nobenih obveznosti tretjim v pravdi neudeleženim osebam.
dedovanje – nujni delež – prikrajšanje nujnega deleža – obstoj darila – pogodba o dosmrtnem preživljanju – pogodbena volja strank.
Če pogodbeni namen strank ni bil v daritvi, temveč v sklenitvi odplačne in aleatorne pogodbe, dednopravni učinki pogodbe z uporabo določb o prikrajšanju nujnega deleža ne pridejo v poštev in tudi nikakršno naknadno obračunavanje ne.
dedni dogovor - pogodba o preužitku - razveza dednega dogovora - sosporništvo - nujno sosporništvo - dediči kot sosporniki - dediči, ki niso stranke pogodbe o preužitku
Če v okviru dednega dogovora sklenjena preužitkarska pogodba predstavlja samostojni pravni posel (preužitkarjev odstop dednega deleža za protidajatve in storitve prevzemnika), ki ne vpliva na siceršnjo razdelitev zapuščine med dediči, se usode preostalega dela dednega dogovora ta pogodba ne tiče in je mogoča razveza preužitkarske pogodbe zgolj med pravdnima strankama, ne da bi se s tem posegalo v pravni položaj drugih strank dednega dogovora, zato ni potrebe po uveljavljanju nujnega sosporništva.
Ni podana revizijsko uveljavljana kršitev 362. člena ZPP, saj je sodišče prve stopnje sledilo napotkom višjega sodišča in v ponovljenem postopku ugotavljalo premoženjsko stanje zunajzakonskih partnerjev.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - navidezna pogodba – razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju
Glede na to, da je stanovanje prešlo v premoženjsko sfero toženke na podlagi prodajne pogodbe in ne na podlagi simulirane pogodbe o dosmrtnem preživljanju, je odveč in pravno nepomembno razpravljanje o utemeljenosti zahtevka na razvezo pogodbe po tretjem odstavku 120. člena ob sklenitvi pogodbe veljavnega ZD. To pomeni, da iz navidezne pogodbe stranki nimata medsebojnih izpolnitvenih zahtevkov in posledično tudi ne zahtevka za razvezo pogodbe zaradi neizpolnjevanja obveznosti, saj slednje med njima sploh niso bile dogovorjene.
DEDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016234
ZDen člen 80, 80/1.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – dedna izjava – dedna izjava, podana pred izdajo odločbe o denacionalizaciji
Glede na ugotovitev, da so bile dedne izjave v obravnavanem primeru podane pred izdajo odločb o denacionalizaciji, sta sodišči pravilno uporabili določbo prvega odstavka 80. člena ZDen ter zaključili, da te nimajo pravnega učinka glede premoženja, zajetega v odločbah o denacionalizaciji.
Pritožbeno sodišče v izreku svoje odločbe o pritožbi zoper sklep prvostopenjskega sodišča o zavrženju dela tožbe ni odločilo, ker je odločilen samo izrek sodbe (sklepa), kajti ta opredeljuje vsebino pravnega varstva, ki ga daje sodišče tožniku, revizija zoper odločitev o tem delu tožbe ni dovoljena.
ZPP člen 367, 367a, 367c, 367c/2. ZD člen 32. ZZZDR člen 124, 133.
predlog za dopustitev revizije – odstop od sodne prakse – zapuščina - izločitev iz zapuščine – vlaganja v nepremičnino - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Neutemeljenost predloga, ker ni zatrjevanega odstopa od sodne prakse.
ODZ paragraf 169, 551, 754. ZD člen 224. ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1-2, 367c, 367c/2.
dedovanje - odpoved neuvedenemu dedovanju - predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - odpoved dedni pravici - odpravščina - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Vprašanje odpovedi dedni pravici in vprašanje razlage pojma „odpravščina“ v sodnem zapisu poravnave iz leta 1921 nista pravni vprašanji, ki bi bili pomembni za razvoj prava preko sodne prakse.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0015895
ZZZDR člen 12. ZD člen 10, 10/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
obstoj izvenzakonske skupnosti - dedna pravica - dedovanje - predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - elementi izvenzakonske skupnosti - formalno prenehanje izvenzakonske skupnosti
Partnerja ne moreta doseči ugotovitve obstoja zunajzakonske skupnosti, logično eden od partnerjev ne more doseči formalnega prenehanja te skupnosti. Stališče, da izjava volje enega od partnerjev o obstoju zunajzakonske skupnosti absolutno kaže na pravo voljo, bi bilo dokazno pravilo, kar bi nasprotovalo prosti presoji dokazov. Izjava volje enega od partnerjev o obstoju izvenzakonske skupnosti je tako le ena izmed okoliščin, na podlagi katere sodišče presoja obstoj volje za življenje v skupnosti.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015721
ZD člen 220. ZPP člen 367.a, 367.c, 367.c/3.
dopuščena revizija - prijava terjatve v zapuščinskem postopku – obligacijska terjatev – upnik – stranka zapuščinskega postopka – sklep o dedovanju – učinek pravnomočnosti sklepa
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se šteje, da obligacijska terjatev do zapustnika ne obstaja, če je upnik, ki je hkrati stranka zapuščinskega postopka, v tem postopku ne prijavi.