dedovanje – dedna pravica – obstoj izvenzakonske skupnosti – trajanje izvenzakonske skupnosti - elementi izvenzakonske skupnosti
Ponoven poskus skupnega življenja tožnice in zapustnika bi moral po svoji notranji vsebini izpolnjevati kriterije, ki so za priznanje zunajzakonske skupnosti tudi zaradi kratkosti skupnega življenja zelo strogi. Ob tem je ključna presoja pomena izjave pokojnika z dne 5. 2. 2003, ko je na sodišču deponiral oporoko, ob tem pa sodnici izjavil, da nima izvenzakonske partnerke. Taka izjava lahko pomeni le eno - da se zapustnik ni čutil v tovrstni zvezi, kakor sta presodili nižji sodišči. Za obstoj zunajzakonske skupnosti mora biti podana svobodna volja obeh partnerjev. Za obstoj zunajzakonske skupnosti torej ne zadošča, da si tega želi in ima voljo do tega le eden od partnerjev neke življenjske skupnosti (v konkretnem primeru tožnica), ki sicer obstoji, nima pa premoženjsko pravnih posledic.
sporazum o delitvi zapuščine – pravna narava dednega dogovora, ki je del sklepa o dedovanju – učinek sodne poravnave – izpodbijanje sodne poravnave - zavrženje tožbe
Dedni dogovor, ki je vnešen v sklep o dedovanju, ki ima vse učinke sodne poravnave, se zato izpodbija s tožbo za razveljavitev sodne poravnave. Nova ureditev v ZPP torej ne dopušča vložitve tožbe za izpodbijanje sodne poravnave po rokih iz OZ in izven razlogov, ki jih dopušča ZPP.
izločitev v korist potomcev - izročilna pogodba - denarni zahtevek - zastaranje verzijskega zahtevka
Pravica na podlagi 32. člena ZD se rodi šele po smrti zapustnika, zato jo potomec lahko uveljavlja le v primeru, ko zapustnik ob smrti premoženje še ima. Zapustnik pa lahko do svoje smrti samostojno razpolaga s premoženjem. Gre torej za pravico, ki jo potomec lahko uveljavlja le do tistega premoženja, ki ga zapustnik ob smrti še ima, nikakor pa ne do premoženja, ki je bil predmet izročilne pogodbe.
Potomec lahko izjemoma, ko ugotovitev solastninskega deleža ni smiselna, ali če so razmere takšne, da bi bila določitev ustreznega dela v naravi gospodarsko nesmotrna, zahteva vrednost deleža, ki bi ga lahko izločil, v denarju in s tem povzroči civilno delitev. Ker pa je potomčeva denarna terjatev lahko zgolj posredna posledica pravice iz 32. člena ZD, ne pa izvirna oblika te pravice, mora potomec, ki takšen zahtevek uveljavlja, zato, da se tak zahtevek loči od verzijskega zahtevka, navesti dejstva, iz katerih sledi, da uveljavlja zahtevek po 32. členu ZD, in okoliščine, zaradi katerih zahteva izplačilo v denarju. Če tožnik tega ne stori, potem se takšen zahtevek ne obravnava kot zahtevek po 32. členu ZD, ampak kot navaden obligacijskopravni, ki zastara v petih letih.
Ob zatrjevanju zmote pri sklepanju dedni dogovorov tožnik poudarja, da sklenitev dednega dogovora ni bila potrebna, saj bi že na podlagi zakonitega dedovanja pravdni stranki dedovali vsaka polovico zapuščine. Vendar pa je argumentacija lahko tudi obratna, torej v prid sklenitvi dednega dogovora, saj je bila sklenitev dednega dogovora potrebna ravno zato, ker pravdni stranki nista želeli, da tudi glede denarja in vrednostnih papirjev pride do zakonitega dedovanja; če sta želeli glede tega izključiti režim zakonitega dedovanja, je bil dedni dogovor potreben.
pogodba o odstopu dednega deleža – skupnost dedičev – delitev dediščine – dedni dogovor – solastnina – ničnost darilne pogodbe – razpolaganje s solastnim deležem
Dediči so sodediči vse do delitve zapuščine, še več, do takrat so v posebni skupnosti, zapuščina pa je njihova skupna lastnina, za katero veljajo posebna zakonska pravila. Tožnik in toženec sta se o delitvi dediščine sporazumela z dednim dogovorom in sicer sta glede spornih nepremičnin dogovorila solastnino vsakega do ½, kar je sodišče upoštevalo v sklepu o dedovanju (tretji odstavek 214. člena ZD). Dediščinska skupnost je torej prenehala že na podlagi dogovora o solastnini in do njenega prenehanja ne bo prišlo šele z razdružitvijo solastnine, h čemer sta se tožnik in toženec prav tako zavezala z dednim dogovorom.
Res je, da dedne izjave, podane do izdaje odločbe o denacionalizaciji, nimajo pravnega učinka glede premoženja, ki pripada upravičencu po odločbi o denacionalizaciji, vendar pa to ne velja za dedne izjave, dane v postopku denacionalizacije. To, da mora biti izjava dana v postopku denacionalizacije, pa ne pomeni, da je izjavo potrebno dati pred organom, ki postopek denacionalizacije vodi, temveč je zakonsko besedilo potrebno razumeti v časovnem smislu. Pomembno je torej, da je takšna izjava dana v času, ko je postopek denacionalizacije v teku.
Glede na naravo dednega dogovora (pogodba civilnega prava), nestrinjanje dediča s predlaganim dednim dogovorom, ne posega v pravno varovane pravice ali na zakon oprto osebno korist ostalih sodedičev. Enak učinek ima praviloma tudi zavrnilna odločba centra za socialno delo, izdana na podlagi 191. člena ZZZDR.
Glede na možnosti dedovanja, ki jih za dedovanje zaščitene kmetije določa ZDKG, tudi po presoji Vrhovnega sodišča, predlagani dedni dogovor ni koristen za mladoletnega tožnika. Prav otrokove koristi pa morajo biti glavno vodilo v vseh postopkih, kjer se odloča o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih. Ker predlagani dedni dogovor mld. tožniku ni v korist, zavrnitev odobritve le-tega varuje njegove koristi in zato očitno ne posega v pravice ali pravne koristi mld. tožnika.
ZD člen 142, 220. ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 339, 339/2-12. OZ člen 191, 197.
sklep o dedovanju – učinki sklepa o dedovanju – lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice – skupno premoženje zakoncev – odgovornost za zapustnikove dolgove – plačilo tujega dolga – gestija – poslovodstvo brez naročila
V pravdnem postopku lahko tudi tisti, ki so sicer sodelovali v zapuščinskem postopku, uveljavljajo svoje zahtevke, ki ne temeljijo na dedni pravici. Zlasti to velja za originarno pridobitev lastninske pravice. Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje. Gre za originaren način pridobitve lastninske pravice, zato pridobi zakonec lastninsko pravico na neoddeljenem delu skupnega premoženja, ne glede na vpis v zemljiško knjigo.
Toženčevo grdo ravnanje do zapustnice in opustitev dolžnega spoštovanja nedvomno predstavlja pregrešitev običajnih družbenih norm vedenja med sorodniki in tudi po merilih širše družbene morale hujšo kršitev moralne dolžnosti do zapustnika. Morebitna kršitev moralne obveznosti starša nad otrokom ne daje pravice otroku, da krši moralne obveznosti do starša.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ODZ
VS0015165
ODZ paragraf 938, 943, 956. ZN člen 47.
obličnost - darilo - darilna pogodba za primer smrti - volilo - darilna obljuba - notarski akt - realizacija darilne obljube
Po pravnih pravilih ODZ je darilna pogodba praviloma t. i. realni kontrakt in se zato za njeno sklenitev zahteva tudi dejanska izročitev stvari. Če do dejanske izročitve ne pride, gre za darilno obljubo, katere veljavnost (in iztožljivost) pa je vezana na strogo obličnost.
Če je darilna obljuba vključena v dedni dogovor, ki ima naravo sodne poravnave in je sestavni del pravnomočnega sklepa o dedovanju, je obličnostni zahtevi za njeno neposredno učinkovanje v smeri uresničitve končnega poslovnega namena strank že v celoti zadoščeno.
ODZ v paragrafu 956 opredeljuje darilo za primer smrti kot volilo, kar pomeni, da je lastninskopravni prenos nepremičnine (ki je predmet pogodbe) na obdarjenca odložen do trenutka smrti darovalca.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – zapuščinski postopek – zagotovitev udeležbe dedičev
Domnevna identičnost dedičev po zapustnici in zapustniku – njenem sorojencu – je okoliščina, ki iz razloga smotrnosti narekuje izvedbo zapuščinskega postopka po obeh zapustnikih pred istim sodiščem. Upoštevaje objektivne pogoje za udeležbo potencialnih dedičev na narokih glede na njihova bivališča, starost in prometne povezave pa je v prid odločitvi o prenosu pristojnosti boljša možnost izvedbe postopka pred delegiranim sodiščem, na območju katerega so tudi nepremičnine,ki so predmet dedovanja po obeh zapustnikih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0015101
ZPP člen 319, 319/1, 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 184, 184/1.
predlog za dopustitev revizije – povrnitev nepremoženjske škode – smrt tožnika v pritožbenem postopku – dedovanje terjatve za nepremoženjsko škodo – procesnopravno nasledstvo – materialnopravno nasledstvo – subjektivne meje pravnomočnosti - odločanje o pritožbi toženca – dopuščena revizija
Dopuščena revizija: Ali glede na določilo prvega odstavka 184. člena OZ smrt tožnika v pritožbenem postopku vpliva na odločitev o toženčevi pritožbi zoper ugodilni del sodbe, s katero je bila tožniku priznana odškodnina za nepremoženjsko škodo.
Dediščinska tožba je dajatvena tožba. Z njo tožnik od toženca zahteva „izročitev“ stvari iz zapuščine. Od okoliščin posamičnega primera je odvisno, kako konkretno bo oblikovan zahtevek. Tožnik z dediščinsko tožbo od sodišča zahteva, naj tožencu naloži opravo takšnih pravnih dejanj, da bo tožniku pravno in dejansko zagotovljen položaj, ki mu kot dediču pripada.
Po 141. členu ZD za oporočnega dediča pravica zahtevati zapuščino nasproti nepoštenemu posestniku zastara v dvajsetih letih od razglasitve oporoke. Ta rok je zastaralen, kar pomeni, da pod pogoji, določenimi v OZ, lahko pride do pretrganja zastaranja.
Že prva tožba je bila dediščinska, saj je z njo tožnik od toženca poleg ugotovitve, da je oporočni dedič, zahteval tudi izročitev nepremičnin v posest. Tako je bilo s to tožbo zastaranje že pretrgano.
ZD člen 59, 60, 60/3, 81. ZDen člen 78, 78/1, 78/2.
uvedba dedovanja – pravnomočnost odločbe o denacionalizaciji – vrnjen predmet zapuščine – oporočno dedovanje – neveljavnost oporoke – zmota v nagibu – uporaba zapuščine za dovoljen namen – status oporočnega upravičenca – ničnost oporoke
Za presojo morebitne oporočiteljeve zmote o dejstvih, ki so ga nagnile k oporočnim razpolaganjem, je edino pomemben trenutek uvedbe dedovanja. To pa se v obravnavanem primeru ni zgodilo s trenutkom oporočiteljeve smrti 17. 9. 1949, saj takrat ni bil izpolnjen najsplošnejši pogoj za dedovanje – obstoj predmeta dedovanja (zapuščine), ki je bil tedaj že podržavljen in je bil oporočitelj v trenutku smrti brez premoženja. Premoženje je bilo vrnjeno v letih 1994 in 1995 v postopkih denacionalizacije; v takem postopku pa se dedovanje po umrlem glede na določbe 78. člena ZDen uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, ki je tudi trenutek prehoda pokojnikove zapuščine na njegove dediče. V tem trenutku pa so bile okoliščine, ki naj bi oporočitelja odvrnile od siceršnjega načina njegovih oporočnih razpolaganj v primeru, da bi mu bile (mogle biti) znane, že v celoti eliminirane. Zato so vsa dogajanja po letu 1945 in do osamosvojitve Republike Slovenije, na katera sta se sklicevala tožnika, za presojo vprašanja oporočiteljeve zmote v nagibu brez slehernega pomena.
Tožnika v reviziji toženi stranki neutemeljeno odrekata procesno pasivno legitimacijo oziroma status oporočnega upravičenca. Njuna podmena za tak ugovor je že v izhodišču zgrešena, saj se neveljavnost oporoke kot ustanovitvenega akta ne domneva (temveč velja ravno obratno). Sicer pa je to vprašanje že bilo rešeno v upravnem postopku z izdajo soglasja Ministrstva za šolstvo in z vpisom ustanove v register pri Ministrstvu za notranje zadeve (kakor tudi s pravnomočnim sklepom o statusu dedičev, izdanim v zapuščinskem postopku) in ga spričo načela prirejenosti postopkov ni mogoče ponovno načenjati v tej pravdi zaradi ugotovitve neveljavnosti oporoke.
prodaja nepremičnine - dedovanje nepremičnine - obročno plačilo kupnine - razdrtje pogodbe zaradi neplačila kupnine - pravice in obveznosti začasnega dediča - posli redne in posli izredne uprave zapuščine
Revizijsko sodišče je odgovorilo na vprašanje, ali je začasni dedič pasivno legitimiran za zahtevek za izpolnitev pogodbe, ki jo je sklenil zapustnik in ali lahko sopogodbenik odstopi od pogodbe, če je začasni dedič ne izpolni v dodatnem roku, ki mu ga je dal na razpolago.