upravljanje zapuščine - pooblastila upravitelja zapuščine - pravica do povrnitve škode - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost države za delo zapuščinskega sodnika - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Upravitelj je samostojen pri sprejemanju odločitev o ukrepih za zavarovanje zapuščine in pri njihovi izvedbi in se je na sodišče dolžan obrniti samo, ko namerava razpolagati z zapuščino, pa za to nima odobritve vseh dedičev; vloga sodišča je omejena na odobritev ali zavrnitev konkretno predlaganega razpolaganja.
Vloga oporočnih prič je (predvsem) ta, da s svojim podpisom potrdita avtentičnost oporočiteljevega podpisa in obstoj njegove izjave, da je sestavek, na katerega sta se kot priči podpisali, njegova oporoka (ter da lahko ti dejstvi potrdita). Podpisa prič sta torej zadnja faza tega enotnega pravnega dejanja.
Premoženje, ki je predmet pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja, ne spada v zapuščino prednika, pa čeprav se kateri od dedičev ni strinjal z izročitvijo. Če dedič, ki se ni strinjal z izročitvijo, v takšnem primeru uveljavlja pravico do nujnega deleža, zapuščine pa ni ali je premajhna za pokritje nujnega deleža, se izročeno premoženje šteje za darilo. V zapuščino pa se to darilo vrne samo v obsegu, v katerem je prikrajšan nujni delež – vendar le, če nujni dedič to zahteva (40. člen ZD). Tako kot pri pravici izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj tudi izpodbojna tožba zaradi prikrajšanja nujnega deleža nima za posledico absolutne, retroaktivne razveljavitve izročilne pogodbe, ki sta jo sklenila zapustnik in potomec, ampak ima le relativne učinke - pravno dejanje izgubi učinek le proti nujnemu dediču in le toliko, kolikor je potrebno za dopolnitev nujnega deleža. Izven teh okvirov pa ostane izročilna pogodba v veljavi.
Meritorno odločanje o ugotovitveni tožbi, za katero stranka nima pravnega interesa, je lahko le relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki bi jo osma toženka morala uveljavljati v pritožbi. Ker tega ni storila, je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da po uradni dolžnosti iz tega razloga ne more posegati v sodbo sodišča prve stopnje.
ZPP člen 5, 213, 213/2, 257, 370, 370/3. ZD člen 42.
oporoka - razdedinjenje - utemeljeni razlogi za razdedinjenje - razlogi za revizijo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zaslišanje strank - načelo kontradiktornosti - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Načelo kontradiktornosti z odločitvijo sodišča, da ne izvede dokaza z zaslišanjem pravdnih strank, ne more biti kršeno.
Nesoglasja med toženko in zapustnico, enkraten prepir z uporabo fizične sile in samovoljna ravnanja zapustnice (odselitev od toženke in pretrganje stikov s toženko) ne morejo utemeljevati razdedinjenja toženke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0013196
ZZZDR člen 51. ZPP člen 367c, 367c/1.
obseg zapuščine - pridobivanje premoženja v obdobju po prenehanju življenjske skupnosti zakoncev in pred njeno ponovno vzpostavitvijo - obseg zapuščine - vsebina predloga za dopustitev revizije - pogoji za dopustitev revizije
Odgovor na vprašanje, ki ga predlagateljica postavlja, ne bi pripomogel k zanjo ugodnejši rešitvi tega spora. Revizijske zadeve, na katere se sklicuje, niso obravnavale tej zadevi enake ali podobne situacije (življenje z drugo osebo ob formalnem obstoju zakonske zveze in posledice na premoženjskem področju). Vrhovno sodišče pa ugotavlja, da jih prvotoženka v predlogu za dopustitev revizije niti ne omenja in torej tudi ne izpodbija z morebitnimi procesnimi kršitvami.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - darilo za primer smrti - pretrganje zastaranja
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je pri sklenitvi darilne pogodbe za primer smrti za presojo, kdaj je bilo darilo dano, relevanten trenutek sklenitve pogodbe ali trenutek premika premoženja;
- ali izjava, dana v zapuščinskem postopku, pretrga zastaralni rok iz 41. člena ZD zoper osebo, ki ni stranka zapuščinskega postopka.
obstoj izvenzakonske skupnosti – svobodna privolitev v skupno življenje
Pri vprašanju obstoja zunajzakonske skupnosti je treba pogoj iz 17. člena ZZZDR razlagati kot svobodno privolitev v skupno življenje, ne pa kot privolitev v sklenitev zakonske skupnosti.
neveljavnost oporoke - neveljavna razpolaganja v pisni oporoki pred pričami - relativna nesposobnost biti priča - svak oporočnega dediča - razlaga zakona
Namen določb drugega odstavka 67. člena in 68. člen ZD je pri aktu testiranja izključiti vsakršno možnost vplivanja na vsebino oporoke vseh tistih, ki imajo po zakonodajalčevem prepričanju za to dovolj močan interes. Ker je krog teh oseb v omenjenih določbah določno opredeljen, so okoliščine, kot je na primer svaštvena ali pa zgolj dejanska vez oporočne priče z oporočiteljem, najsi bo ta še tako tesna in pristna, pravno upoštevne le, v kolikor oseba, ki je priča oporoki, sodi v zakonsko začrtan interesni spekter, sicer ne.
sklepčnost tožbe - pravna narava zahtevka - vezanost na pravnomočen sklep o dedovanju - delitev podedovanih solastnih nepremičnin v nepravdnem postopku - pravica zapustnikovega potomca do izločitve dela iz zapustnikovega premoženja
Zahtevek na podlagi 32. člena Zakona o dedovanju, ki ga dedič, ki je sodeloval v zapuščinskem postopku, v tem postopku ni postavil, v pravdi pa ga ne utemeljuje z okoliščinami, ki so narekovale obnovo postopka, ni utemeljen.
Pritožbeno sodišče je pravilno zaključilo, da morajo biti v pravdi za ugotovitev ničnosti pogodbe tožene vse pogodbene stranke, ker sicer ni tožena prava stranka. Ker je prodajalka umrla pred vložitvijo tožbe v tej zadevi, bi morali v tej pravdi nastopati vsi njeni dediči.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - zapuščinski postopek - zdravstveno stanje dediča - prebivališče dediča
Okoliščina, da težje mobilna zapustničina hči nima prebivališča na območju stvarno in krajevno pristojnega sodišča, glede na stadij zapuščinskega postopka in druge okoliščine primera, za zdaj ni razlog, ki bi oteževal nadaljnji tek tega zapuščinskega postopka pred stvarno in krajevno pristojnim sodiščem, s tem pa tudi ne upošteven razlog smotrnosti za prenos pristojnosti.
nujni delež - izplačilo v denarju - obremenitev podarjenih nepremičnin s hipoteko
Po 27. členu ZD ima nujni dedič pravico do alikvotnega dela zapuščine v naravi in ne do ustreznega denarnega zneska. Vendar pri tem stališču ni mogoče vztrajati takrat, ko vrnitev podarjenih stvari v naravi ni mogoča zato, ker jih je obdarjenec uničil, odsvojil ali jih obremenil v korist tretjega.
Določba četrtega odstavka 60. člena ZD sicer omogoča ugotovitev o neveljavnosti le nekaterih določil oporoke, vendar v tej smeri sporne oporoke ni mogoče presojati. Neveljavnost nekaterih določil se namreč nanaša na primer, ko so samo nekatera oporočna določila bila napravljena pod grožnjo ali s silo, zaradi zvijače ali zmote, ne pa za obravnavani primer, ko je zaradi duševne motenosti oporočitelja izostala sposobnost za razsojanje v skladu z določbo drugega odstavka 59. člena ZD.
dopuščena revizija - tožba na ugotovitev neveljavnosti oporoke - pasivna legitimacija - odstop od sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali morajo biti pri tožbi glede neveljavnosti oporoke na pasivni strani hkrati zajeti oporočni in zakoniti dediči, ali le oporočni dediči.
skupno premoženje zakoncev - premoženjska razmerja med zakonci - zapuščinski postopek - napotitev na pravdo - obseg zapuščine - posojilna pogodba - mandatna pogodba - pridobitev lastninske pravice na premičnini - motorno vozilo - vezanost na vsebino napotitvenega sklepa - prenos prometnega dovoljenja - skupna denarna sredstva zakoncev - denar na računih tretjih oseb - vlaganja v skupno premoženje po smrti zakonca
Stališče višjega sodišča, da bi bilo treba tožbo v delu, ki presega obseg varstva, določenega v napotitvenem sklepu, zavreči, je napačno. Če so med dediči sporna še druga dejstva in ne le tista, zaradi katerih je prišlo do napotitve na pravdo, ni nobene ovire, da jih stranke ne bi smele zajeti v svoji tožbi, saj na vsebino napotitvenega sklepa niso vezane.
Lastninska pravica na avtomobilu ne preide s prepisom prometnega dovoljenja, ampak z izročitvijo v posest (dejanska izročitev ali simbolična izročitev). Prepis prometnega dovoljenja ima le javnopravno in ne stvarnopravne funkcije, zato zgolj na podlagi prometnega dovoljenja ni mogoče sklepati o lastništvu vozila.
ZD člen 221, 221/1. ZDen člen 74, 74/1, 80, 81. ZS člen 83.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - dedovanje denacionaliziranega premoženja - dodaten sklep o dedovanju - razdelitev premoženja na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju - izvedba novega zapuščinskega postopka
Možnost izdaje dodatnega sklepa o dedovanju je na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju izključena tudi takrat, kadar po istem zapustniku že obstoji pravnomočen sklep o dedovanju pred tem denacionaliziranega premoženja. Predmet vsake denacionalizacijske odločbe je individualiziran in poseben, zato se v skladu s prvim odstavkom 74. člena ZDen za vrnjeno premoženje po vsaki denacionalizacijski odločbi opravi nova zapuščinska obravnava in o njem odloči z novim sklepom o dedovanju.
dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - eventualna kumulacija - nediferencirana vrednost sporega predmeta - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročitev odgovora na pritožbo - načelo kontradiktornosti v postopku o pravnem sredstvu - pisnost postopka - pogodba o dosmrtnem preživljanju - kršitev pogodbene obveznosti - razveza pogodbe
Zavrnitev zahtevka za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju temelji na dejanskih ugotovitvah, da je toženec v obdobju 13 let nudil materi vso s pogodbo vso dogovorjeno oskrbo, katere obseg in intenzivnost sta bila v posameznih obdobjih glede na postopno slabšanje zdravstvenega stanja preživljanke različna.
neveljavnost oporoke - pravica do kontradiktornega postopka – oporočna sposobnost
(Tudi) po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice ni splošnega pravila, po katerem bi moral biti strankam zagotovljen vpogled v vse dokumente, na podlagi katerih izvedenec izdela svoj izvid in mnenje.
dedna pravica zakonca – obstoj dedne pravice - trajno prenehanje življenjske skupnosti – pojem življenjske skupnosti
Za obstoj življenjske skupnosti je bistvena predvsem njena notranja komponenta, medsebojna naklonjenost in medsebojni dogovor o vsebini in obliki skupnosti, ki jo je še mogoče kvalificirati kot življenjsko. Skupno bivanje, finance, gospodinjstvo in zakonska postelja so pri tem le nekateri izmed številnih zunanjih pokazateljev obstoja življenjske skupnosti.
Iz ugotovitev izhaja, da med zapustnikom in toženko ni bilo resnejših prepirov, ki bi kazali na prenehanje življenjske skupnosti, in da sta sporazumno, kljub dogovorjenemu ločenemu bivanju, ohranjala skupnost, v kateri sta ostala intimna, si bila naklonjena, skrbela za skupno hčer, skupno preživljala dopust in se obiskovala, zato je mogoče pritrditi presoji, da med zapustnikom in toženko ni prišlo do trajnega prenehanja življenjske skupnosti v smislu prvega odstavka 22. člena ZD.