ZD člen 221, 221/1. ZDen člen 74, 74/1, 80, 81. ZS člen 83.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - dedovanje denacionaliziranega premoženja - dodaten sklep o dedovanju - razdelitev premoženja na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju - izvedba novega zapuščinskega postopka
Možnost izdaje dodatnega sklepa o dedovanju je na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju izključena tudi takrat, kadar po istem zapustniku že obstoji pravnomočen sklep o dedovanju pred tem denacionaliziranega premoženja. Predmet vsake denacionalizacijske odločbe je individualiziran in poseben, zato se v skladu s prvim odstavkom 74. člena ZDen za vrnjeno premoženje po vsaki denacionalizacijski odločbi opravi nova zapuščinska obravnava in o njem odloči z novim sklepom o dedovanju.
dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - eventualna kumulacija - nediferencirana vrednost sporega predmeta - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročitev odgovora na pritožbo - načelo kontradiktornosti v postopku o pravnem sredstvu - pisnost postopka - pogodba o dosmrtnem preživljanju - kršitev pogodbene obveznosti - razveza pogodbe
Zavrnitev zahtevka za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju temelji na dejanskih ugotovitvah, da je toženec v obdobju 13 let nudil materi vso s pogodbo vso dogovorjeno oskrbo, katere obseg in intenzivnost sta bila v posameznih obdobjih glede na postopno slabšanje zdravstvenega stanja preživljanke različna.
dedna pravica zakonca – obstoj dedne pravice - trajno prenehanje življenjske skupnosti – pojem življenjske skupnosti
Za obstoj življenjske skupnosti je bistvena predvsem njena notranja komponenta, medsebojna naklonjenost in medsebojni dogovor o vsebini in obliki skupnosti, ki jo je še mogoče kvalificirati kot življenjsko. Skupno bivanje, finance, gospodinjstvo in zakonska postelja so pri tem le nekateri izmed številnih zunanjih pokazateljev obstoja življenjske skupnosti.
Iz ugotovitev izhaja, da med zapustnikom in toženko ni bilo resnejših prepirov, ki bi kazali na prenehanje življenjske skupnosti, in da sta sporazumno, kljub dogovorjenemu ločenemu bivanju, ohranjala skupnost, v kateri sta ostala intimna, si bila naklonjena, skrbela za skupno hčer, skupno preživljala dopust in se obiskovala, zato je mogoče pritrditi presoji, da med zapustnikom in toženko ni prišlo do trajnega prenehanja življenjske skupnosti v smislu prvega odstavka 22. člena ZD.
neveljavnost oporoke - pravica do kontradiktornega postopka – oporočna sposobnost
(Tudi) po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice ni splošnega pravila, po katerem bi moral biti strankam zagotovljen vpogled v vse dokumente, na podlagi katerih izvedenec izdela svoj izvid in mnenje.
oporočno dedovanje - oporočni dediči - nujni delež
Ker je oporočna dedinja po pokojnici mati in ne oče toženih strank, tožnik po naravi stvari ne more biti oporočni dedič. Tožnik je svojo tezo gradil na napačni predpostavki, da so toženke dedovale na podlagi vstopne pravice po svojem očetu, pri čemer so dedovale večji delež, kot jim gre, ker so ga zatajile, in posledično postavil napačen zahtevek, s katerim je skušal dokazati svojo močnejšo oziroma enako dedno pravico, kot gre toženkam.
Tako hujša kršitev dolžnosti preživljanja kot opustitev potrebne pomoči sta pravna standarda, katerih vsebino mora sodišče skrbno presoditi v vsakem konkretnem primeru. Za opustitev potrebne pomoči gre tedaj, ko se odrazijo hude posledice na življenju in zdravju zapustnika. Zato je dedno nevreden tisti, ki (krivdno) zapustniku ni nudil nujne pomoči, s katero bi ohranil življenje in zdravje, čeprav bi pomoč lahko nudil brez nevarnosti zase ali koga drugega. Tako pri presoji kršitve dolžnosti preživljanja kot opustitve potrebne pomoči sodišče upošteva stopnjo kršitve, časovno obdobje kršitve, voljo kršitelja in posledice za zapustnika.
Na podlagi ugotovitev, da je bila sporna grožnja morda izrečena, vendar le enkrat, da je v sporih med zapustnikom in tožencem prihajalo do zaostrovanj in zmerjanj, v katerih je toženec proti zapustniku izrekel kakšno ostro besedo, in da so bili ti spori odraz skrhanih odnosov v družini, h katerim je prispeval tudi zapustnik sam, sta sodišči pravilno zaključili, da zatrjevani razlog za razdedinjenje ni podan.
obseg zapuščine - izločitev iz zapuščine v korist potomcev zapustnika – določljivost tožbenega zahtevka
Višina prispevka tožnika k povečanju premoženja:
mati je vložila osnovna sredstva, je aktivno sodelovala pri delu na kmetiji in odločala o njej, poleg tega pa je še gospodinjila, skrbela za tožnikovo družino ter sodelovala pri vodenju tožnikove trgovske dejavnosti.
tožnik, ki je bil ob očetovi smrti star 24 let in je končal kmetijsko šolo, se je vključeval, ko je šlo za odločanje o kmetijsko-ekonomskih ukrepih, tako da je bil v času materine smrti že resnični gospodar, ki je dotlej in pozneje ustrezno vlagal vanjo svoje delo in sredstva.
predlog za dopustitev revizije - kriterij pomembnosti za zagotovitev pravne varnosti in enotnosti uporabe prava - ustna oporoka - izredne razmere - priče pri ustni oporoki - zavrnitev predloga
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso podani, saj v tožničinem predlogu problematiziranega pravnega vprašanja ni mogoče razrešiti z učinkom načelne oziroma univerzalne sporočilnosti (kriterij pomembnosti za zagotovitev pravne varnosti in enotnosti uporabe prava iz 367. a člena ZPP) neodvisno od predhodno pravilnega ovrednotesnja sploh obstoja izrednih razmer kot nujnega pogoja za veljavnost ustne oporoke iz 72. člena ZD.
Zapadli zneski rente izgubijo osebno naravo z zapadlostjo in ne šele s pravnomočnostjo, zato vprašanje podedljivosti, ki ga odpira revizija, ni utemeljeno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - zapuščinski postopek - prebivališče zapustnika v tujini
Zapustnik ob smrti v Republiki Sloveniji ni imel stalnega ali začasnega prebivališča, zato je Vrhovno sodišče za odločanje v tej zapuščinski zadevi določilo Okrajno sodišče na Jesenicah, ker imajo zapustnikovi dediči prebivališče na območju tega sodišča.
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZD člen 63, 63/1, 99, 99/1.
dopustitev revizije - obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča - veljavnost preklica oporoke - lastnoročnost in mesto podpisa na preklicu oporoke - dopuščena revizija
Ker ni sodne prakse Vrhovnega sodišča glede vprašanj, ali lastnoročni zapis imena na preklicu oporoke ustreza podpisu in na katerem delu listine mora biti podpis, je Vrhovno sodišče v tem obsegu revizijo dopustilo.
Oporočitelj je bil ob sestavi oporoke sposoben brati in s težavo tudi pisati in je sam podpisal oporoko, zato je bila zahteva za veljavnost pisne oporoke pred pričami, t. j. da oporočitelj zna brati in pisati, izpolnjena.
Ker tožniki niso določno navedli, o čem naj predlagani priči izpovedujeta, poleg tega pa niso navedli niti njunih imen, niti naslovov, kamor naj se ju vabi, se sodišče ni bilo dolžno opredeliti do relevantnosti takega dokaznega predloga.
nujni delež – vrnitev darila v zapuščino – izročilna pogodba – pravna narava pogodbe – pogodbena volja strank – odplačnost
Pravne posledice sklenjene pogodbe, njeni učinki med pogodbenikoma in učinki v dednopravnih razmerjih so odvisni od pravne narave sklenjene pogodbe. Pri presoji slednje pa ni ključen samo formalni naziv pogodbe, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov. Pri tem je odločilno, kakšen interes sta pogodbenika zasledovala pri sklenitvi pogodbe oziroma kakšen namen sta hotela s pogodbo doseči.
Pravila iz 28. člena ZD za izračun nujnega deleža terjajo ustrezno trditeveno podlago. Pri prikrajšanju nujnega deleža je tožbeni zahtevek oblikovalne in dajatvene narave, saj je treba zahtevati vrnitev darila v samo zapuščino.
neveljavnost oporoke – oporočna sposobnost – napake v obliki oporoke – dokazna ocena – pisna oporoka pred pričami
Vloga oporočnih prič je v tem, da vesta za avtentičnost oporočiteljevega podpisa in njegove izjave, da je sestavek njegova oporoka, ter da lahko ti dejstvi potrdita.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0012158
ZOR člen 66. ZPP člen 196. ZD člen 132, 145.
prodaja – slamnati mož – navidezni kupec – navidezna pogodba – tožba na ugotovitev obsega zapuščine – pravni interes – enotni sospornik
Ugotovitveni zahtevek dediča, po koncu zapuščinskega postopka, glede obsega zapuščine, naperjen proti tretji osebi, ki ni dedič, je po naravi zahtevek na ugotovitev lastninske pravice. Zato ima prva tožnica pravni interes za takšen ugotovitveni zahtevek (glede obsega zapuščine) tudi po končanem zapuščinskem postopku.
odgovornost za zapustnikove dolgove - obstoj zapustnikovega premoženja
Ker sta sodišči ugotovili, da zapustnica ni zapustila nobenega premoženja, toženci ne odgovarjajo za nobene zapustničine obveznosti. Obstoj zapustničinega premoženja je namreč pogoj za obstoj same obveznosti dedičev za plačilo zapustnikovih dolgov in ne za uspešno izterjavo v izvršilnem postopku. Dolgovi, ki presegajo vrednost zapuščine ugasnejo in ne obstajajo niti kot naturalna obligacija.
ZD člen 2. ZPP člen 39, 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
predmet dedovanja – sklepčnost tožbe - – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Plačilo denarnega zneska je tožnica zahtevala z argumentom, da predstavlja 1/4 (kolikor znaša njen zakoniti dedni delež) iz nemških mark v evre preračunano zapustniku izročeno vrednost obveznic Slovenske odškodninske družbe. Tak zahtevek je nesklepčen. Glede na določbo 2. člena ZD bi mogla uspešno zahtevati le obveznice.
Ker se tudi po noveli ZPP-D ohranja izključitev revizije na določenih področjih, zakon pa revizije v zapuščinskem postopku, ki je vrsta nepravdnega postopka, ne določa, Vrhovno sodišče Republike Slovenije revizije ni smelo dopustiti.