oporočno dedovanje - oporočni dediči - nujni delež
Ker je oporočna dedinja po pokojnici mati in ne oče toženih strank, tožnik po naravi stvari ne more biti oporočni dedič. Tožnik je svojo tezo gradil na napačni predpostavki, da so toženke dedovale na podlagi vstopne pravice po svojem očetu, pri čemer so dedovale večji delež, kot jim gre, ker so ga zatajile, in posledično postavil napačen zahtevek, s katerim je skušal dokazati svojo močnejšo oziroma enako dedno pravico, kot gre toženkam.
Tako hujša kršitev dolžnosti preživljanja kot opustitev potrebne pomoči sta pravna standarda, katerih vsebino mora sodišče skrbno presoditi v vsakem konkretnem primeru. Za opustitev potrebne pomoči gre tedaj, ko se odrazijo hude posledice na življenju in zdravju zapustnika. Zato je dedno nevreden tisti, ki (krivdno) zapustniku ni nudil nujne pomoči, s katero bi ohranil življenje in zdravje, čeprav bi pomoč lahko nudil brez nevarnosti zase ali koga drugega. Tako pri presoji kršitve dolžnosti preživljanja kot opustitve potrebne pomoči sodišče upošteva stopnjo kršitve, časovno obdobje kršitve, voljo kršitelja in posledice za zapustnika.
Na podlagi ugotovitev, da je bila sporna grožnja morda izrečena, vendar le enkrat, da je v sporih med zapustnikom in tožencem prihajalo do zaostrovanj in zmerjanj, v katerih je toženec proti zapustniku izrekel kakšno ostro besedo, in da so bili ti spori odraz skrhanih odnosov v družini, h katerim je prispeval tudi zapustnik sam, sta sodišči pravilno zaključili, da zatrjevani razlog za razdedinjenje ni podan.
obseg zapuščine - izločitev iz zapuščine v korist potomcev zapustnika – določljivost tožbenega zahtevka
Višina prispevka tožnika k povečanju premoženja:
mati je vložila osnovna sredstva, je aktivno sodelovala pri delu na kmetiji in odločala o njej, poleg tega pa je še gospodinjila, skrbela za tožnikovo družino ter sodelovala pri vodenju tožnikove trgovske dejavnosti.
tožnik, ki je bil ob očetovi smrti star 24 let in je končal kmetijsko šolo, se je vključeval, ko je šlo za odločanje o kmetijsko-ekonomskih ukrepih, tako da je bil v času materine smrti že resnični gospodar, ki je dotlej in pozneje ustrezno vlagal vanjo svoje delo in sredstva.
predlog za dopustitev revizije - kriterij pomembnosti za zagotovitev pravne varnosti in enotnosti uporabe prava - ustna oporoka - izredne razmere - priče pri ustni oporoki - zavrnitev predloga
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso podani, saj v tožničinem predlogu problematiziranega pravnega vprašanja ni mogoče razrešiti z učinkom načelne oziroma univerzalne sporočilnosti (kriterij pomembnosti za zagotovitev pravne varnosti in enotnosti uporabe prava iz 367. a člena ZPP) neodvisno od predhodno pravilnega ovrednotesnja sploh obstoja izrednih razmer kot nujnega pogoja za veljavnost ustne oporoke iz 72. člena ZD.
Zapadli zneski rente izgubijo osebno naravo z zapadlostjo in ne šele s pravnomočnostjo, zato vprašanje podedljivosti, ki ga odpira revizija, ni utemeljeno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - zapuščinski postopek - prebivališče zapustnika v tujini
Zapustnik ob smrti v Republiki Sloveniji ni imel stalnega ali začasnega prebivališča, zato je Vrhovno sodišče za odločanje v tej zapuščinski zadevi določilo Okrajno sodišče na Jesenicah, ker imajo zapustnikovi dediči prebivališče na območju tega sodišča.
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZD člen 63, 63/1, 99, 99/1.
dopustitev revizije - obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča - veljavnost preklica oporoke - lastnoročnost in mesto podpisa na preklicu oporoke - dopuščena revizija
Ker ni sodne prakse Vrhovnega sodišča glede vprašanj, ali lastnoročni zapis imena na preklicu oporoke ustreza podpisu in na katerem delu listine mora biti podpis, je Vrhovno sodišče v tem obsegu revizijo dopustilo.
Oporočitelj je bil ob sestavi oporoke sposoben brati in s težavo tudi pisati in je sam podpisal oporoko, zato je bila zahteva za veljavnost pisne oporoke pred pričami, t. j. da oporočitelj zna brati in pisati, izpolnjena.
Ker tožniki niso določno navedli, o čem naj predlagani priči izpovedujeta, poleg tega pa niso navedli niti njunih imen, niti naslovov, kamor naj se ju vabi, se sodišče ni bilo dolžno opredeliti do relevantnosti takega dokaznega predloga.
Pravila iz 28. člena ZD za izračun nujnega deleža terjajo ustrezno trditeveno podlago. Pri prikrajšanju nujnega deleža je tožbeni zahtevek oblikovalne in dajatvene narave, saj je treba zahtevati vrnitev darila v samo zapuščino.
nujni delež – vrnitev darila v zapuščino – izročilna pogodba – pravna narava pogodbe – pogodbena volja strank – odplačnost
Pravne posledice sklenjene pogodbe, njeni učinki med pogodbenikoma in učinki v dednopravnih razmerjih so odvisni od pravne narave sklenjene pogodbe. Pri presoji slednje pa ni ključen samo formalni naziv pogodbe, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov. Pri tem je odločilno, kakšen interes sta pogodbenika zasledovala pri sklenitvi pogodbe oziroma kakšen namen sta hotela s pogodbo doseči.
neveljavnost oporoke – oporočna sposobnost – napake v obliki oporoke – dokazna ocena – pisna oporoka pred pričami
Vloga oporočnih prič je v tem, da vesta za avtentičnost oporočiteljevega podpisa in njegove izjave, da je sestavek njegova oporoka, ter da lahko ti dejstvi potrdita.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0012158
ZOR člen 66. ZPP člen 196. ZD člen 132, 145.
prodaja – slamnati mož – navidezni kupec – navidezna pogodba – tožba na ugotovitev obsega zapuščine – pravni interes – enotni sospornik
Ugotovitveni zahtevek dediča, po koncu zapuščinskega postopka, glede obsega zapuščine, naperjen proti tretji osebi, ki ni dedič, je po naravi zahtevek na ugotovitev lastninske pravice. Zato ima prva tožnica pravni interes za takšen ugotovitveni zahtevek (glede obsega zapuščine) tudi po končanem zapuščinskem postopku.
odgovornost za zapustnikove dolgove - obstoj zapustnikovega premoženja
Ker sta sodišči ugotovili, da zapustnica ni zapustila nobenega premoženja, toženci ne odgovarjajo za nobene zapustničine obveznosti. Obstoj zapustničinega premoženja je namreč pogoj za obstoj same obveznosti dedičev za plačilo zapustnikovih dolgov in ne za uspešno izterjavo v izvršilnem postopku. Dolgovi, ki presegajo vrednost zapuščine ugasnejo in ne obstajajo niti kot naturalna obligacija.
ZD člen 2. ZPP člen 39, 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
predmet dedovanja – sklepčnost tožbe - – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Plačilo denarnega zneska je tožnica zahtevala z argumentom, da predstavlja 1/4 (kolikor znaša njen zakoniti dedni delež) iz nemških mark v evre preračunano zapustniku izročeno vrednost obveznic Slovenske odškodninske družbe. Tak zahtevek je nesklepčen. Glede na določbo 2. člena ZD bi mogla uspešno zahtevati le obveznice.
Ker se tudi po noveli ZPP-D ohranja izključitev revizije na določenih področjih, zakon pa revizije v zapuščinskem postopku, ki je vrsta nepravdnega postopka, ne določa, Vrhovno sodišče Republike Slovenije revizije ni smelo dopustiti.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0012548
ZPP člen 8. ZZZDR člen 12, 12/1. ZD člen 10, 10/1, 10/2, 22, 22/1.
izvenzakonska skupnost – prenehanje izvenzakonske skupnosti – dalj časa trajajoča življenjska skupnost partnerjev – dedna pravica
Konstitutivni element izvenzakonske skupnosti je tudi dalj časa trajajoča življenjska skupnost partnerjev. Če te ni -
to je, če partnerja ne živita skupaj - ni izvenzakonske skupnosti in s tem tudi ne dedne pravice preživelega partnerja. Možnost spregleda pogoja skupnega življenja je zgolj izjemna - če za ločeno življenje obstajajo objektivni razlogi.
Zastaralni roki po 141. členu ZD veljajo le takrat, ko tožnik z dediščinsko tožbo zahteva zapuščinske predmete od posestnika, ki jih ima v posesti kot svojo dediščino. Za zastaranje pravice zahtevati posamezno stvar iz zapuščine od nekoga, ki ima stvar v posesti na podlagi kakšnega drugega naslova, pa veljajo splošna pravila civilnega prava. Tožnik torej ni vezan na rok iz 141. člena ZD, saj uveljavlja lastninski zahtevek zoper toženko, ki trdi, da ima stanovanje v posesti kot njeno posebno premoženje in ne kot premoženje, ki ga je podedovala od zapustnika. To pomeni, da tožnikova terjatev ni zastarala (tretji odstavek 92. člena Stvarnopravnega zakonika).
ZNZGP člen 7a, 79, 79/1, 79/2. Uredba o izvajanju zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na katero se je razširila civilna uprava FLRJ (1954) člen 6. Uredba o nadzorstvu nad prometom z nepremičninam (1948) člen 5. Zakon o veljavi Ustave, zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na katero se je z mednarodnim sporazumom razširila civilna uprava FLRJ (1954) člen 7a.
nacionalizacija podedovane nepremičnine - tuj državljan - cona B STO - vrnitev nepremičnine
Tožnici kot tuji državljanki je bila nepremičnina nacionalizirana po samem zakonu 8. 10. 1972, ko je Zakon o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij (ZNZGP) začel veljati tudi na območju bivše cone B STO. Okoliščina, da je tožnica pred navedenim datumom nepremičnino pridobila z dedovanjem ni relevanta, saj zakon pri nacionalizaciji ni predvidel izjem, ko so bile nepremičnine podedovane.
dedovanje - določitev zaščitene kmetije - sporna kmetijska zemljišča izpolnjujejo pogoje za vključitev v zaščiteno kmetijo
V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da so vse nepremičnine, ki so predmet zaščite, v solasti A.A in njene hčerke B.B., da se vse nepremičnine obdelujejo v sklopu iste kmetije, da gre za enovito kmetijo, ki je specializirana za govedorejo, ustrezno strojno opremljena in ima poleg zemljišč, ki so predmet zaščite, v zakupu še več drugih kmetijskih zemljišč. Takšno dejansko stanje tudi po presoji pritožbenega sodišča zadošča za ugotovitev oziroma za presojo, da tvorijo sporna kmetijska zemljišča, ki so predmet zaščite, gospodarsko celoto in so zato izpolnjeni pogoji za njihovo vključitev v zaščiteno kmetijo.