DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0012548
ZPP člen 8. ZZZDR člen 12, 12/1. ZD člen 10, 10/1, 10/2, 22, 22/1.
izvenzakonska skupnost – prenehanje izvenzakonske skupnosti – dalj časa trajajoča življenjska skupnost partnerjev – dedna pravica
Konstitutivni element izvenzakonske skupnosti je tudi dalj časa trajajoča življenjska skupnost partnerjev. Če te ni -
to je, če partnerja ne živita skupaj - ni izvenzakonske skupnosti in s tem tudi ne dedne pravice preživelega partnerja. Možnost spregleda pogoja skupnega življenja je zgolj izjemna - če za ločeno življenje obstajajo objektivni razlogi.
Zastaralni roki po 141. členu ZD veljajo le takrat, ko tožnik z dediščinsko tožbo zahteva zapuščinske predmete od posestnika, ki jih ima v posesti kot svojo dediščino. Za zastaranje pravice zahtevati posamezno stvar iz zapuščine od nekoga, ki ima stvar v posesti na podlagi kakšnega drugega naslova, pa veljajo splošna pravila civilnega prava. Tožnik torej ni vezan na rok iz 141. člena ZD, saj uveljavlja lastninski zahtevek zoper toženko, ki trdi, da ima stanovanje v posesti kot njeno posebno premoženje in ne kot premoženje, ki ga je podedovala od zapustnika. To pomeni, da tožnikova terjatev ni zastarala (tretji odstavek 92. člena Stvarnopravnega zakonika).
ZNZGP člen 7a, 79, 79/1, 79/2. Uredba o izvajanju zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na katero se je razširila civilna uprava FLRJ (1954) člen 6. Uredba o nadzorstvu nad prometom z nepremičninam (1948) člen 5. Zakon o veljavi Ustave, zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na katero se je z mednarodnim sporazumom razširila civilna uprava FLRJ (1954) člen 7a.
nacionalizacija podedovane nepremičnine - tuj državljan - cona B STO - vrnitev nepremičnine
Tožnici kot tuji državljanki je bila nepremičnina nacionalizirana po samem zakonu 8. 10. 1972, ko je Zakon o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij (ZNZGP) začel veljati tudi na območju bivše cone B STO. Okoliščina, da je tožnica pred navedenim datumom nepremičnino pridobila z dedovanjem ni relevanta, saj zakon pri nacionalizaciji ni predvidel izjem, ko so bile nepremičnine podedovane.
dedovanje - določitev zaščitene kmetije - sporna kmetijska zemljišča izpolnjujejo pogoje za vključitev v zaščiteno kmetijo
V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da so vse nepremičnine, ki so predmet zaščite, v solasti A.A in njene hčerke B.B., da se vse nepremičnine obdelujejo v sklopu iste kmetije, da gre za enovito kmetijo, ki je specializirana za govedorejo, ustrezno strojno opremljena in ima poleg zemljišč, ki so predmet zaščite, v zakupu še več drugih kmetijskih zemljišč. Takšno dejansko stanje tudi po presoji pritožbenega sodišča zadošča za ugotovitev oziroma za presojo, da tvorijo sporna kmetijska zemljišča, ki so predmet zaščite, gospodarsko celoto in so zato izpolnjeni pogoji za njihovo vključitev v zaščiteno kmetijo.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0012024
ZPP člen 274, 274/1. ZD člen 220.
ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičninah – obseg zapuščine - ugovor razsojene stvari (res iudicata) – istovetnost tožbenih zahtevkov – objektivna identiteta zahtevkov - univerzalno pravno nasledstvo
V zapuščinskem postopku po pokojni M. C. izdan in zdaj že pravnomočen sklep o dedovanju, ki ga tožnica ni mogla izpodbijati (saj ni bila udeležena v zapuščinskem postopku in je zato ne veže), ni skladen s pravnomočno sodbo I P 470/90 glede obsega ugotovljenega lastništva nepremičnin pravne prednice tožencev. Ta neskladnost ima za posledico, da je bilo s sklepom o dedovanju, poseženo v lastninsko pravico tožnice brez sleherne pravne podlage. Tožnici torej ni mogoče odreči upravičenja do sodnega varstva z vsebinskim odločanjem o delu njenega zahtevka, o katerem doslej še ni bilo odločeno v nobenem sodnem postopku s tožničino udeležbo kot stranke postopka.
obseg zapuščine - zmanjšanje dednega deleža zapustnikovega zakonca - dedni delež zapustnikovega otroka - pridobitna sposobnost otroka - zahteva za varstvo zakonitosti
Presoja premoženjskih razmer in pridobitnih sposobnosti sodedičev ter vrednosti zapuščine utemeljuje zmanjšanje dednega deleža zapustnikove vdove in povečanje dednega deleža zapustnikove popolnoma pridobitno nesposobne hčerke.
Pogodbena stranka, ki s svojim ravnanjem sopogodbeniku preprečuje izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, razdrtja izročilne pogodbe ne more zahtevati (drugi odstavek 120. člena v času sklenitve pogodbe veljavnega ZD, oziroma 568. člen sedaj veljavnega OZ.
ZD člen 132, 142, 145.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - višina dednega deleža - dovoljenost revizije - sosporniki na aktivni strani - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Vsak od več dedičev odgovarja za zapustnikove obveznosti samo do višine vrednosti svojega dednega deleža in če ta ne zadostuje za kritje celotne obveznosti (dolga), lahko upnik plačilo razlike zahteva od drugih dedičev.
Ker sta tožnica in zapustnica glede stanovanja sklenili odplačno pogodbo, je pravilen zaključek, da se vrednost stanovanja tožnici ne vračuna v njen dedni delež.
ZD člen 132. ZTLR člen 3, 14, 16.ZOR člen 210, 219.
dedovanje nepremičnine - skupna lastnina dedičev - uporaba tuje stvari - solastnina - neupravičena pridobitev - uporabnina
Šele z ugotovitvijo deležev posameznih solastnikov na sporni nepremičnini, pa je mogoče odločati o plačilu uporabnika za uporabo (delno) tuje stvari.
Prvenstvena obveznost vsakega lastnika je, da svojo stvar uporablja le v mejah, ki jih določa zakon, in da se vzdržuje kršitve lastninske pravice drugega (3. člen ZTLR), kar seveda velja tudi v razmerju do solastnika (prvi odstavek 14. člena ZTLR).
dedna pravica - uveljavljanje nujnega deleža v pravdi
Redna pot za uveljavljanje dedne pravice je zapuščinski postopek, pravdni postopek pa zgolj izjemoma. Pravda ima torej korektivno funkcijo, dopustna pa je v z zakonom določenih primerih.
pravna narava pogodbe - neveljavnost pogodbe - pogodba o dosmrtnem preživljanju - odplačnost - aleatorna pogodba - načelo enake vrednosti dajatev - nujni delež - standard obrazloženosti odločbe višjega sodišča
Glede na razloge, voljo in namen pogodbenic ter izpolnitvenem ravnanju pogodbenic (opravljanje nege in pomoči v zameno za prenos premoženja) je bilo spoštovano načelo enake vrednosti dajatev, saj sta bili obe vrednosti v času sklenitve pogodbe približno enaki - sorazmerni. Prvostopenjsko sodišče je pravilno zavrnilo nekatere dokazne predloge (izvedenca medicinske, gradbene in kmetijske stroke ter opravo poizvedb o dohodkih zapustnice). Ti dokazi so namreč nerelevantni, saj ne bi mogli vplivati na odločitev oziroma izpodbiti ugotovitev o razlogih, namenu in volji pogodbenic.
nujni delež - prikrajšanje nujnega deleža - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - pravna narava tožbenega zahtevka
Šele po ugotovitvi vrednosti razpoložljivega dela zapuščine je mogoče presojati, ali je bil nujni delež res prikrajšan ter za koliko je bil prikrajšan, in šele po tem pridejo v poštev pravila o zmanjšanju ali odpravi oporečnih razpolaganj ter vračanju daril.
Pri prikrajšanju nujnega deleža je tožbeni zahtevek oblikovalne in dajatvene narave.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0011506
ZD člen 28, 34.ZOR člen 53, 53/2, 103.ZPP člen 318, 318/3.
vrnitev darila v zapuščino - dajatveni in oblikovalni zahtevek - sklepčnost tožbe - ničnost prodajne pogodbe - nemoralen nagib
V zapuščino je mogoče zahtevati le vrnitev darila, ne pa predmetne prodajne pogodbe. Tožbeni zahtevek je ugotovitvene in dajatvene ali oblikovalne narave.
Tožnikova tožba s trditvami o kupni pogodbi in le z ugotovitvenim zahtevkom je nesklepčna, saj z njo ne more doseči želene posledice.
Zapustnik lahko za časa svojega življenja odplačno razpolaga z vsem svojim premoženjem. Tako ravnanje ni nemoralno.
preklic oporoke - oblika oporoke - pisna oporoka pred pričami - notarska oporoka
Izjava o preklicu oporoke ne izpolnjuje pogojev po 99. členu ZD, saj ni dana v nobeni od zakonsko predvidenih oblik za sestavo oporoke. Izjava tudi ne izpolnjuje pogojev za notarsko oporoko. Zgolj dejstvo, da je pri sestavi izjave sodelovala notarska namestnica še ne pomeni, da so izpolnjeni pogoji za veljaven preklic oporoke.
neveljavnost oporoke - pisna oporoka pred pričami - relativna nesposobnost biti oporočna priča - svak oporočnega dediča - razlaga zakona
Ker Zakon o dedovanju na različen način določa krog oseb, ki niso sposobne biti priča pri pisni oporoki pred pričami na eni strani (68. člen) in pri ustni oporoki na drugi strani (75. člen) in glede na to, da je vloga prič pri eni in pri drugi vrsti oporoke različna, je 68. člen Zakona treba razumeti tako, da se besedna zveza "teh oseb" nanaša le na sodnika, ki je oporoko sestavil, in na priče pri oporoki.
dedovanje - nujni delež - vračanje daril - izročilna pogodba - pogodba o preužitku - vrednost prevzemnikovih obveznosti
Subjektivna vrednost prevzemnikovih obveznosti je lahko za preužitkarja večja kot njihova matematično izračunana vrednost. Odplačnosti aleatorne pogodbe zato ni mogoče ugotavljati s primerjavo vrednosti izročenega premoženja in vrednosti prevzemnikovih izpolnitev, pač pa z ugotavljanjem volje in namena pogodbenih strank. Ker po ugotovitvah sodišč F. Ž. ni podarila niti dela izročenega premoženja, so zahtevki tožnikov za uveljavljanje nujnega deleža z vračanjem izročenega premoženja neutemeljeni.
nacionalizacija nepremičnin v coni B STO - optanti - lastninska pravica na nepremičnini
V sodni praksi tega sodišča je sprejeto stališče, da je za nacionalizacijo nepremičnin, na katerih so imeli lastninsko pravico tuji državljani, po določbi 7. a. člena ZNZGP na območju bivše cone B STO odločilen datum 8. 10. 1972.
(Pravdno) sodišče je vezano na upravno odločbo, s katero je ugotovljeno, da so (sporne) nepremičnine prišle v družbeno lastnino.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0011340
ZPP člen 8.ZZZDR člen 12.ZD člen 210.
dedna pravica - obstoj izvenzakonske skupnosti - pravilo o ločenem zaslišanju priče - izpodbijanje dokazne ocene
Kršitev pravila o ločenem zaslišanju priče samo po sebi ne pomeni, da se sodna odločba ne bi smela opreti na izpovedbo te priče in da gre za nedovoljen dokaz. To okoliščino je potrebno upoštevati pri dokazni oceni, te pa ni dovoljeno izpodbijati. Za obstoj zunajzakonske skupnosti ni potrebno, da bi moški in ženska živela nepretrgoma skupaj, še posebej, če so podane objektivne okoliščine.